Slovenija pripravila akcijski načrt za implementacijo sodbe v zadevi Ališić

© Borut Krajnc

Slovenija je Svetu Evrope (SE) v skladu z rokom predala akcijski načrt za implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić. Sodišče je julija lani Sloveniji naložilo, da mora v enem letu in pod nadzorom odbora ministrov SE sprejeti vse potrebne ukrepe za poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki še niso bili poplačani. Slovenija je v načrtu zagotovila, da si bo prizadevala izvršiti sodbo v roku, ki ga je določilo sodišče, in na način, da bo ustrezno odpravljena kršitev človekovih pravic, opozorila pa je na kompleksnost zadeve.

Slovenija v akcijskem načrtu izpostavlja, da gre za kompleksno zadevo, ker se tiče razpada države v težavnih razmerah pred več kot 20 leti in posebnega bančnega sistema bivše države, ki ni imel ustreznic v drugih državah.

Po razpoložljivih podatkih znašajo neizplačane vloge skupaj z obrestmi po prvotnih obrestnih merah v obeh podružnicah na dan 31. decembra 1991 skupaj okoli 257 milijonov evrov, piše v akcijskem načrtu.

Med splošnimi ukrepi, ki jih je Slovenija definirala v načrtu, je na primer oblikovanje mehanizma verifikacije zahtevkov, preko katerega bodo morali neizplačani devizni varčevalci dokazati upravičenost. Zaradi drugačnih dejanskih okoliščin pa bo morala sprejeti tudi nov zakon, predlog katerega namerava vložiti v parlamentarni postopek v drugem četrtletju letošnjega leta. Glede vzpostavitve verifikacijskega postopka, pri čemer pričakuje približno 300.000 vlog, je kot poseben izziv pri izvršitvi sodbe izpostavljeno identificiranje upravičencev in verifikacijo zahtevkov. Slovenija namreč zaradi nacionalizacije nekdanje podružnice LB v Sarajevu v začetku 90. let nima podatkov o izplačilih oziroma drugih spremembah stanja tamkajšnjih vlog v zadnjih 23 letih, prav tako ne o spremembah matičnih podatkov varčevalcev, dedovanjih ipd. Pri zbiranju vseh ustreznih podatkov, oblikovanju sheme in pri preverjanju obstoja upravičenih zahtevkov bo zato potrebna aktivna vloga držav naslednic, posebej Bosne in Hercegovine.

Slovenija je v akcijskem načrtu zagotovila, da si bo prizadevala za enako obravnavo deviznih varčevalcev v podružnicah LB v Sarajevu in Zagrebu s tistimi, ki so imeli devizne vloge v Sloveniji, tako glede vsebinskih kriterijev kot procesnih vprašanj v postopku verifikacije.

V akcijskem načrtu še piše, da bo Slovenija sodbo spoštovala in izvršila, kljub temu da se s sodbo ne strinja in da ji nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na druge države naslednice. Poleg tega je izpostavila, da se ugotovitve v sodbi opredeljujejo le do dolga v odnosu med banko in varčevalci, zato namerava pomembna vprašanja s področja nasledstva v skladu z mednarodno obveznostjo vseh naslednic po sporazumu o vprašanjih nasledstva reševati naprej.

Slovenija mora ukrepe, ki bodo omogočili izplačilo varčevalcem, sprejeti 16. julija, do takrat pa bo v sodelovanju s SE akcijski načrt še dopolnjevala.

O primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke je sicer v Mladini pisal Borut Mekina>> 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.