Državljani proti razprodaji pozivajo k razumnemu upravljanju državnih podjetij

»Prodaja, kakršna je, ni poštena, ne prostovoljna in koristna. Ker ceno določata kupec in posrednik, ne pa prodajalec,« je o trenutnih privatizacijskih procesih dejal ekonomist dr. Jože Mencinger na javni tribuni o razprodaji državnega premoženja, ki jo je v Mariboru pripravila skupina Državljani proti razprodaji. Peticijo proti razprodaji državnega premoženja, ki jo je pripravil Mencinger, je do sedaj podpisalo že več kot 12.500 ljudi, podpišete jo lahko tudi vi.

»Če vse prodamo, smo samo še delovna sila. Ta pa v sodobnem svetu nima prav veliko besede, zato se poraja tudi vprašanje, zakaj smo se sploh osamosvajali, če bomo deželo popolnoma razprodali,« je prepričan Mencinger. Nima nič proti tujemu kapitalu, a zahteva, da se Slovenijo v teh odnosih obravnava kot enakopravnega partnerja.

Podobno kot na srečanju v Ljubljani, o katerem smo poročali tudi v Mladini, je več udeleženih pozvalo k razumnejšemu upravljanju državnih podjetij. »V Sloveniji upravljamo državno premoženje neodgovorno slabo,« je prepričan Andrej Cetinski. Dejal je, da s primernim upravljanjem ne bi imeli težav, ki jih imamo danes. Razloge za načrtovano prodajo državnih podjetij vidi predvsem v nesposobnosti politike, nekritičnem sprejemanju neoliberalnih dogem, hlapčevskem podrejanju tujemu kapitalu in grabežljivosti domačih elit.

Premier Cerar je sicer ravno te dni predstavil osnutek strategije upravljanja naložb države, a ta po besedah ekonomista Bogomirja Kovača ne prinaša strokovnih argumentov, ampak »bolj ali manj ponavljanje nekih splošnih zgodb«. Kovač upa, da bo peticija proti razprodaji državnega premoženja privedla do strateškega razmisleka. »Želeli smo ustaviti kaos, ki se s tem v zvezi trenutno pojavlja. Imamo pravo zmešnjavo, v kateri so se dobro znašli preprodajalci,« je menil. Po njegovih ocenah bi se prodaja morala vršiti neposredno, ob postavitvi dodatnih pogojev in v okviru širše politike privatizacije oziroma upravljanja državnega premoženja. »Tako, kakršno imamo danes, bolje da pozabimo,« je dodal. Ekonomist Matjaž Mulej poudarja potrebo po družbeni odgovornosti, saj po njegovih besedah pri načrtovani prodaji 15 podjetij ne gre za družbeno odgovorno dejanje, temveč zgolj za zamenjavo državnega monopolista za zasebnega, ki ima še bolj kratkoročne in ozke interese.

Razprave se je udeležil tudi poslanec Združene levice (ZL) Luka Mesec, ki je prepričan, da problemov javnih podjetij in bank ne bomo rešili tako, da jih prodamo, ampak tako da jih res napravimo javne. Mesec zagovarja, da morajo pri upravljanju podjetij enakopravno sodelovati predstavniki države, zaposlenih, stroke in širšega družbenega interesa. »Neka točka strinjanja med zagovorniki in nasprotniki privatizacije vendarle obstaja. To je, da se vsi strinjamo, da je bilo državno premoženje doslej slabo upravljano in da je bil problem tega upravljanja vmešavanje političnih strank in korupcija,« dodaja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.