Siriza odločno proti zmagi

Zmaga leve koalicije v Grčiji ne bo pomembna samo za Grčijo, pač pa tudi za celotno EU, ki je z napačno in kratkovidno varčevalno politiko onemogočila rast lastnega gospodarstva.

Ulice Aten in drugih večjih mest po Grčiji so pred današnjimi odločilnimi volitvami za Grčijo in Evropo že skoraj popolnoma opustele - po grškem zakonu je namreč udeležba na volitvah obvezna, zato se je večina Grkov že odpravila v stalne kraje svojega prebivališča. Neposredno pred odločilnimi parlamentarnimi volitvami v Grčiji je vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem še zadnjič posvaril Grke in dejal, da mora Grčija sprejeti pravila evroobmočja, če hoče ostati v njem. V pogovoru za Spiegel je dejal, da če Grki želijo obdržati evro "to pomeni, da morajo spoštovati pravila in sporazume. To pa pomeni, da mora vsaka država, ki potrebuje podporo za svoje gospodarstvo in javne izdatke, spoštovati te pogoje. Države ne morejo preprosto prositi za posojilo, ne da bi se držale pogojev," opozarja Jeroen Dijsselbloem.

Po drugi strani voditelj Sirize Aleksis Cipras napoveduje, da prihaja konec "poniževanja naroda". Cipras si želi doseči nov dogovor s posojilodajalci nekje do julija ali avgusta letos, ko bo Grčija morala vrniti naslednji obrok svojih dolgov. "Varčevanje ni zapisano v evropske pogodbe" je trdil Cipras in obljublja, da bo njegova vlada sicer izpolnila obveznosti Grčiije, ne pa "političnih obljub", ki jih je dala dosedanja vlada. Cipras je tudi napovedal, da bo svoj prvi obisk opravil na Cipru in ne v Berlinu ali Bruslju. "Gospo Merkel ne vidim nič drugače kot kateregakoli drugega voditelja. Ona je ena od 28 voditeljev in zato vsekakor ne bom hitel, da bi jo srečal," je dejal Cipras.

Grško vlado kljub temu čakajo velike preizkušnje. Ob reformah, ki jih mora država še izvesti, bo po šestih letih recesije morala poskrbeti tudi za dvig gospodarske rasti in voditi pogajanja z evropsko trojko zaradi izplačila naslednjega obroka posojila v višini 7,2 milijarde evrov. Ob tem se namerava ponovno pogajati o vračilu svojega 320 milijard evrov "težkega" dolga različnim upnikom, med katerimi je tudi Slovenija, čeprav je daleč največja upnica seveda Evropska centralna banka (ECB). Aleksis Cipras se zavzema za ponovna pogajanja z upniki, ki bi dejansko pomenila odpis velikega dela grškega dolga, za katerega meni, da ga "objektivno ni mogoče odplačati." Ob tem ima Siriza še druge načrte: želi dvigniti minimalno mesečno plačo z 586 na 751 evrov, uvesti bone za plačilo elektrike in nabavo hrane za okoli 300 000 gospodinjstev, dvigniti neobdavčen dohodek z 5000 na 12 000 letno, zaustaviti odpuščanja v javnem sektorju ter liberalizirati delavsko zakonodajo.

Grški sistem daje stranki, ki na volitvah zmaga, dodatnih 50 mest v parlamentu s 300 sedeži, zaradi česar zmagovalec volitev laže sestavi vlado. Tudi v primeru zmage bo Siriza potrebovala koalicijskega partnerja. To bo najverjetneje stranka Potami, ki bo po predvidevanjih dosegla tretji najboljši rezultat. Po javnomnenjskih raziskavah ima Siriza od 5,2 do 6,7 odstotkov glasov prednosti pred tekmeci. Siriza ima namreč okoli 32 odstotkov podpore, desna Nove demokracija pa 27,5 odstotka. Pomembno je, da se želi tudi novo gibanje Potami z okoli 5,6 odstotki glasov prav tako pridružiti Sirizi. Po drugi strani h kompromisom z Brusljem nagnjeni socialistični Pasok uživa samo štiriodstotno podporo, kar ni dovolj glasov za sestavljanje vlade z Novo demokracijo. Ob tem ima ultradesna Zlata zora še naprej 4,6 odstotke podpore volivcev, čeprav je polovica njenega vodstva že v atenskem zaporu "Koridalos". Komunistična stranka Grčije ima okoli 4,1 odstotka podpore, Gibanje demokratov Jorgosa Papandreua in Demokratična levica pa lahko računata le na okoli tri odstotke glasov.

Analitike finančnih skladov in evropske komisarje ter ostale članice EU najbolj skrbi morebiten "Grexit" oziroma odhod Grčije iz območja evra. Pravno sicer še vedno ni jasno, kako je to mogoče sploh narediti brez izstopa iz EU, veliko neznank pa je tudi glede posledic takšnega koraka. Po ocenah časnika The Economist bi se razmerje ena proti ena med ponovno uvedeno drahmo in evrom kmalu zelo spremeniti v škodo drahme, kar pa bi bilo po drugi strani dobro za grško konkurenčnost. Grški izvozniki bi postali bolj zanimivi za tuje trge, zaradi nižjih cen pa bi se okrepila tudi grška turistična industrija, ki letno sprejme okoli 20 milijonov gostov in predstavlja približno petino bruto domačega proizvoda. Plače bi bile manjše, vendar bi brezposelnost upadla. Po drugi strani bi se cene v Grčiji lahko dvignile tudi za dobro tretjino. Lani je bila grška gospodarska rast lani 2,7-odstotna, vendar državo še vedno obremenjuje več kot 25-odstotna brezposelnost, ki je med mladimi celo več kot 50-odstotna. V Grčiji je zelo naraslo število primerov kriminala, duševnih bolezni, brezdomstva, zaposleni pa delajo za vse nižje plače, ki še zdaleč ne pokrivajo življenjskih stroškov. V razsulu je tudi sistem javnega izobraževanja in javnega zdravstva. Iz navedenih razlogov ni nenavadno, da za vse več ljudi edino upanje za resnične spremembe predstavlja vse verjetnejša zmaga leve Sirize.