V Grčiji slavila Siriza

Glede na prve izide volitev, ki jih je objavilo grško notranje ministrstvo, je dobila 36,5 odstotka glasov. Zmago Sirize so že pred tem napovedale vzporedne volitve.

Na drugo mesto se je glede na prve izide volitev uvrstila Nova demokracija dosedanjega premierja Antonisa Samarasa, za katero je glasovalo 27,7 odstotka volivcev.

Tretje mesto naj bi s 6,3 odstotka glasov pripadlo skrajno desni Zlati zori. Proevropska sredinska stranka To Potami (Reka) naj bi zbrala 5,9 odstotka glasov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Siriza tako lahko računa na od 149 do 151 sedežev v 300-članskem parlamentu.

Okoli 9,8 milijona grških volilnih upravičencev se je danes podalo na volišča, potem ko poslancem decembra lani v treh poskusih ni uspelo izvoliti predsednika države. Za 300 sedežev v parlamentu se je potegovalo 22 strank in zavezništev.

Zmaga koalicije radikalne levice Siriza, ki jo vodi karizmatični Aleksis Cipras, ni presenetljiva. Napovedovale so jo namreč praktično vse javnomnenjske ankete, opravljene v dnevih in tednih pred volitvami.

Zmaga Sirize bo po pričakovanjih na staro celino vnesla precej nemira. Stranka je namreč v primeru zmage že napovedala ponovna pogajanja o pogojih 240 milijard evrov vredne mednarodne finančne pomoči Grčiji ter o odpisu dolga.

Zaradi groženj so se že pojavila ugibanja o morebitnem izstopu Grčije iz območja z evrom.

Cipras je ob oddaji glasu v Atenah danes poudaril, da mora Evropa najti alternativo varčevanju. Obljubil je še, da bo vlada Sirize Grkom povrnila "družbeno povezanost in dostojanstvo". 

O programu Sirize in "ukrepih finančnih trgov smo v Mladini pisali na začetku leta:"Siriza ponuja Grkom radikalno drugačen protikrizni in razvojni program, kot ga uveljavlja sedanja vlada. Opustili so zamisel o odpisu dolga, se pa zavzemajo za evropsko konferenco, na kateri bi se dogovorili za odpis dela dolga zadolženih evropskih držav, del dolga naj bi odkupila Evropska centralna banka, preostali dolg pa bi države povrnile z učinki gospodarske rasti, ne pa s proračunskimi rezi in krčenjem socialnih pravic. Napovedujejo tudi vojno odtekanju denarja v davčne oaze, ustavitev privatizacije, krizni program zaposlovanja, višjo minimalno plačo in pokojnine ter ponovni dialog med socialnimi partnerji. Kajpak je takšna politika v nasprotju z zahtevami mednarodnih finančnih trgov in Evropske centralne banke."