Tamara Kajtazović, STA

 |  Svet

Vodja Sirize prisegel za premierja

 Aleksis Cipras, vodja Sirize.

Aleksis Cipras, vodja Sirize.
© Uroš Abram

Kot smo že poročali, je na grških predčasnih volitvah s 36,4 odstotki glasov oziroma 149 od 300 sedežev slavila leva stranka Siriza. Stranka je s tem za las zgrešila absolutno večino v parlamentu, zato je morala oblikovati koalicijsko vlado, in sicer z desno stranko Neodvisni Grki, s katero ima kar nekaj nesoglasij, druži pa ju nasprotovanje varčevanju. Vodja Sirize Aleksis Cipras je že prisegel kot novi grški premier, najmlajši v zadnjih 150 letih. Cipras se je pri tem odločil prekiniti s tradicijo, saj za razliko od svojih predhodnikov ni prisegel pred cerkvenim poglavarjem, ampak pred predsednikom države. 

Hiter razvoj dogodkov v Atenah je bil zelo presenetljiv, saj so mnogi analitiki napovedovali težavna pogajanja in daljše obdobje politične negotovosti.

Programa Sirize in Neodvisnih Grkov se sicer v veliki meri razlikujeta, druži ju le nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija deležna mednarodne pomoči. Grčija potrebuje jasen odpis dolgov, zahtevata oba. Stranka Neodvisni Grki, ki jo sestavljajo odpadniki doslej vladajoče konservativne Nove demokracije, je v kampanji poudarjala, da mora biti Grčija osvobojena posojilodajalcev, bankam pa ne bi smele Atene vrniti ničesar. Stranki si na nasprotnih bregovih stojita predvsem, ko gre za priseljevanje. Neodvisni Grki so v volilni kampanji stavili na nacionalistične tone in so se zavzemali za izgon nezakonitih priseljencev. Siriza se je na drugi strani izrekla za več priseljevanja. Nesoglasja se obetajo tudi pri zunanji politiki. Neodvisni Grki zahtevajo odločnost v sporu s Turčijo glede pravic v Egejskem morju, Atene pa ne bi smele popustiti niti v sporu glede imena sosednje Makedonije.

Kot smo že pisali, Siriza ponuja Grkom drugačen protikrizni in razvojni program, kot ga uveljavlja sedanja vlada. Stranka je med drugim znana po tem, da ostro nasprotuje varčevalni politiki in je napovedala prizadevanja za odpis grškega dolga. Nemška vlada je že pred časom sporočila, da od Grčije pričakuje nadaljevanje varčevalnih ukrepov in izpolnjevanje zahtev mednarodnih posojilodajalcev – tudi v primeru zmage levičarske Sirize na prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitvah 25. januarja. Nemški Spiegel je sicer poročal, da naj bi bila nemška vlada pripravljena sprejeti izstop Grčije iz evroobmočja. Zmaga Sirize pa je že povzročila pretrese na finančnih trgih: skupna evropska valuta je po zmagi Sirize izgubila na vrednosti. zjutraj je bilo treba na borzi v Tokiu za en evro odšteti 1,1184 dolarja, takoj ob začetku trgovanja pa 1,1088 dolarja, kar je najnižja vrednost po septembru 2003.

Siriza je sicer ob zmagi dobila tako čestitke kot opozorila. Francoski predsednik Francois Hollande je Ciprasu za zmago čestital in mu obljubil sodelovanje pri spodbujanju rasti in stabilnosti območja evra v duhu napredka, solidarnosti in odgovornosti. Britanski premier David Cameron je preko družbenega omrežja Twitter dejal, da bo zmaga Sirize povečala gospodarsko negotovost v celi Evropi, zato se mora Velika Britanija držati njegovega načrta, da si stabilnost zagotovi doma. V Washingtonu so izrazili upanje, da bodo tesno sodelovali z novo grško vlado. Vodja španske stranke Podemos Pablo Iglesias, ki se prav tako zavzema za konec politike varčevalnih ukrepov, je izrazil zadovoljstvo, saj je prepričan, da se bo Grčija osvobodila diktata Nemčije. »Grki bodo imeli pravega grškega predsednika in ne delegata nemške kanclerke Angele Merkel, predsednika, ki bo na prvo mesto postavil interese svoje države in svojih ljudi,« je poudaril.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.