V državnem zboru predlog zakona o fiskalnem pravilu

© Borut Krajnc

V obravnavi državnega zbora je že tretji predlog zakona o fiskalnem pravilu. Tokrat ga je pripravila vlada. Omogočil bo izvajanje fiskalnega pravila, ki ga je Slovenija zapisala v ustavo že maja 2013 in bi moralo biti uzakonjeno že novembra istega leta, a se to še ni zgodilo. Po besedah premierja Mira Cerarja trenutni predlog določa zelo strog okvir za vodenje javnofinančne politike.

Po fiskalnem pravilu morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno najmanj uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. »Predlagano pravilo je zelo strogo - zahteva strukturno uravnoteženost javnih financ v srednjeročnem obdobju,« je dejal finančni minister Dušan Mramor. Po njegovih besedah se bosta z zakonom določila način in časovni okvir za izvajanje tega pravila, odprava strukturnega primanjkljaja – to je primanjkljaja ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa – pa bo potekala postopno. V nasprotnem primeru bi ogrozili gospodarsko rast, je dejal minister.

V času recesije bo omogočen javnofinančni primanjkljaj in s tem zadolževanje, v času konjunkture pa javnofinančni presežek in odplačevanje dolga. »V srednjeročnem obdobju pa se ne ustvarja dodatnega dolga - država se ne zadolžuje, pač pa porabi toliko, kot ustvari,« je poudaril Mramor in dodal, da bo novo zadolževanje mogoče le v primeru izjemnih in enkratnih dogodkov večjega obsega.

Na podlagi zakona bo ustanovljen fiskalni svet kot neodvisen in samostojen državni organ, ki bo pristojen za ocenjevanje vzdržnosti javnih financ, upoštevanje načela srednjeročne uravnoteženosti ter ključnih dokumentov vlade v zvezi s fiskalno politiko.

DZ se je s predlogom zakona le seznanil, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa bo odločil v petek. Pri tem bo vlada za podporo svojemu predlogu potrebovala glasove vsaj dveh tretjin vseh poslancev.

Odločno nasprotovanje predlaganemu zakonu so zaenkrat izrekli v Združeni levici. »Fiskalno pravilo je orodje za izterjavo nasedlih naložb finančnih špekulantov neposredno od državljanov, ki s krizo nimajo ničesar,« je bil kritičen poslanec ZL Luka Mesec in vlado pozval ne le k umiku obravnavanega zakona iz postopka, pač pa tudi k izbrisu fiskalnega pravila iz ustave.

Skeptični, sicer iz drugačnih razlogov, sta še stranki SDS in NSi. V SDS se še niso odločili, kako bodo glasovali. Kot ocenjujejo, pušča vladni predlog odprta še številna vprašanja, čeprav Slovenija ta zakon njuno potrebuje. Jožefu Horvatu iz NSi pa se zdi obravnavani zakon premalo strog.

Uroš Prikl iz DeSUSa je pozval k takojšnjemu sprejemu zakona in izrazil zadovoljstvo, da vladni predlog dopušča dovolj fleksibilnosti v izvajanju fiskalne politike. Tudi v poslanskih skupinah SMC, SD in ZaAB so napovedali, da bodo predlog podprli, a predvsem v SD in ZaAB so opozorili, da se ob uresničevanju fiskalnega pravila ne sme pozabiti na ohranjanje socialne države.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.