Ukrajina uvedla smrtno kazen za dezerterje

Medtem ko v Moskvi potekajo intenzivni pogovori med francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, nemško kanclerko Angelo Merkel ter ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o rešitvi že leto dni trajajoče ukrajinske vojne, je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki poveljujočim častnikom v vojski daje odprte roke pri eksekucijah dezerterjev in vojakov, ki ne spoštujejo njihove ukaze na fronti. Za zakon je glasovalo 260 poslancev (za večino bi bilo dovolj že 226 glasov). Nov člen zakona o vojaški službi 22(1) sedaj navaja, da imajo poveljniki »pravico, da osebno uporabijo fizično silo, posebna sredstva in orožje proti vojakom, ki storijo »kriminalna dejanja«. Med temi kriminalnimi dejanji so po zakonu »neposlušnost, upiranje ali grožnja s silo zoper poveljnika, prostovoljna zapustitev vojaških položajev ali določenih lokacij vojaških enot v področju borbenih operacij«.

V obrazložitvi zakona piše, da v ukrajinski vojski prihaja do množičnih kršitev vojaške discipline, v kar še posebej spadajo dezerterstvo iz enot, pitje alkohola ter izogibanje poveljem. Zakon je povezan tudi z mobilizacijami, ki naj bi bile v treh valovih izpeljane letos, tako da bi število ukrajinskih vojakov naraslo na 250.000 vojakov. Ukrajina je uvedla tudi obvezno služenje vojaškega roka. Vendar je odziv mobilizirancev daleč pod pričakovanji, namesto načrtovanih 100.000 mož je v enote menda prišlo precej manj vojakov, neuradno celo do 80 odstotkov manj, vendar potrjenih podatkov o tem ni. Obrambno ministrstvo Ukrajine je sporočilo, da zaradi izogibanja vojaški službi že vodijo okoli 7500 postopkov proti ukrajinskim državljanom, kar prav tako potrjuje navedbe o slabem odzivu na mobilizacijo. Predsednik ukrajinskega predsednika Jurij Birjukov je ob tem dejal, da je največ dezerterstva presenetljivo v zahodnem delu države, ki neposredno ne čuti posledic vojne in kjer so protiruska mnenja bolj široko zastopana kot pa na vzhodu države. Zaradi teh težav je ukrajinski predsednik podpisal tudi dekret, s katerim je omejil odhode iz države vsem moškim, ki so primerni za vojaško službo. Nekaj redkih glasov kritike te odločitve je bilo kljub temu mogoče slišati - vendar iz Rusije. »Ukrajinski parlament je sprejel nov zakon, ki omogoča streljanje dezerterjev. S tem pa tvegajo, da postrelijo celotno armado: kajti ljudje ne želijo sodelovati v tem krvavem podjetju,« je dejal Leonid Slutski, predsedujoči ruskega parlamentarnega odbora za odnose z državami CIS.

Zadnja mobilizacija je bila opisana kot »problematična« tudi s strani tiskovnega predstavnika ukrajinske vojske Vladimirja Talalaja, ki je konkretno navedel več mest z najslabšim odzivom mobilizaciji v Ukrajini. Predsednikov svetovalec Jurij Birjukov je povedal, da se v Ivano-Frankovsku kar 57 odstotkov vpoklicanih vojakov ni odzvalo mobilizaciji, 37 odstotkov pa naj bi jih tudi zbežalo iz države. Tudi lokalne oblasti v Ternopolu naj bi sabotirale mobilizacijo in preprečevale razdeljevanje pozivov za vpoklic. V Volnovskaji je devetnajst odstotkov vpoklicanih navedlo »verske razloge«, zaradi katerih se ne morejo pridružiti vojski. V mirnem času je bilo takšnih samo 0,7 odstotka. Ne glede na to naj bi vojski uspelo vsak teden pridobiti vsaj 800 novih vojakov. Vendar iz Rusije istočasno poročajo o okoli 100.000 beguncih, ki naj bi se zatekli preko njenih meja, med njimi pa naj bi bilo tudi veliko potencialnih vojakov. Številni naj bi zbežali tudi v Romunijo, Poljsko, Madžarsko in druge države v regiji. Vojska zaradi množičnega izogibanja vpoklicu ustavlja avtobuse ali pa na javnih mestih organizira racije, kjer prisilno mobilizira vse, ki so primerne starosti. K slabemu odzivu pa svoje prispevajo tudi novice o slabi opremljenosti enot in ponovnem obkoljevanju ukrajinskih enot v okolici Delbaltseva, kjer naj bi se nahajalo okoli 8000 ukrajinskih vojakov.