Zadnji Hofer pred onstranstvom

V reportaži novinarja TAZ se lepo odraža zavoženost ravnanja s prostorom in je obenem tudi zgovoren vzorec tujih investicij s pomočjo slovenskih lakajev. Po Frančku Drenovcu je deformacija države nesposobnost zaščite slovenske naravne in prostorske rente, ki pa jo v živo demonstrira ga. Alenka Fikfak, predavateljica na FA in vodja urbanizma v Kopru. Če že izpostavlja problem namenske rabe stavbe po koncu njene primarne funkcije, bi lahko in morala vedeti, da obstaja tudi institut „stavbne pravice“. Torej vsem tem raznoraznim hofrom, sparom, lidlom, .., se mora dodeliti največ stavbna pravica za obdobje amortizacije stavbe, kar pomeni polno prodajno ceno zemljišča in konec razpolaganja z njim po njenem prenehanju. Kaj kmalu se bomo namreč srečali s problemom prostorskega načrtovanja v občinah, kjer je evforija konkurenčnosti v prostoru naredila svoje in se bomo po olastninjenih in zapuščenih tovarnah, hotelih in drugih objektih iz časa certifikatne razprodaje srečali še z veliko bolj zvitimi tujimi lastniki slovenskega prostora.

Ge. Alenki Fikfak pa vseeno želim uspešno preobrazbo zavožene zazidave.