Zaposleni na univerzah in študentje skupaj proti konceptu novega zakona

Predstavniki zaposlenih na univerzah in študentov nasprotujejo konceptu novega zakona o visokem šolstvu in postopku pripravljanja. Opozarjajo, da koncept ni usklajen s finančnimi zavezami socialnega sporazuma, ki postavlja leto 2011 kot izhodišče za financiranje visokega šolstva. Obenem so prepričani, da koncept upočasnjuje dinamiko zviševanja sredstev do dva odstotka BDP ter predvideva vavčerski sistem in ne vsebuje varovalk za omejevanje plačljivega polnega študija. Predlog predvideva tudi grob poseg v veljavni sistem delovnih mest in napredovanj, poudarjajo.

Nasprotniki koncepta novega zakona − Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture, krovna študentska organizacija in visokošolski sindikat, trdijo, da je bil koncept pripravljen v ozki delovni skupini, katere sestava doslej ni bila uradno objavljena. Z ministrstva so namreč šele nedavno sporočili, da delovno skupino sestavljajo Peter Maček, Mirko Stopar, Alenka Braček Lalić, Lučka Lorber, Slavica Čebuar Musar, Blaž Zupan, Jadran Lenarčič in Pavle Zgaga.

Svet za visoko šolstvo v novi sestavi in pod novo predsednico Lučko Lorber se bo sestal v sredo in med drugim obravnaval izhodišča za pripravo novega zakona o visokem šolstvu in financiranje visokošolske dejavnosti v letu 2015.

Predstavniki zaposlenih na univerzah in študentov sicer opozarjajo, da je svet za visoko šolstvo formalen organ, ki daje mnenja k že oblikovanim in usklajenim predlogom, ni pa primeren prostor za usklajevanje med deležniki, pojasnjujejo. Zato se ne morejo znebiti vtisa, da se vlada argumentiranega soočenja z deležniki boji in zato na svetu išče formalno legitimacijo za predloge, ki jih zaposleni na univerzah in študenti ocenjujejo kot »nedomišljene, strokovno šibke in predvsem uničujoče za prihodnji razvoj visokega šolstva v Sloveniji«.

Zaposleni na univerzah in študenti tako pristojnemu ministrstvu predlagajo, da se pred začetkom razprave ne opredeljuje do koncepta zakona in da pozove vlado ter državni zbor, naj proračunsko postavko za visoko šolstvo v proračunu za to leto uskladita z zavezami socialnega sporazuma.

O eni od problematičnih točk koncepta, ki ga predlaga ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, v aktualni številki Mladine piše tudi Klemen Košak. »Vsakdo bo imel pravico brezplačno študirati, vendar le, dokler bo pridno izpolnjeval obveznosti. Počasni študentje naj bi za ’prekomerna’ leta študija plačali, najpočasnejši bodo morali celo vrniti stroške študija. To bi zagotovo pomenilo breme v višini več tisoč evrov.« Kot še piše, uvedba šolnin za počasne študente le še dodatno kaznuje tiste, ki so že zdaj kaznovani s splošno družbeno neenakostjo.

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/192076842&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false