Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Rešitve za krizo še ni, reforme niso dovolj

Prilagoditve, ki so jih v zadnjih petih letih Grčiji vsiljevali mednarodni posojilodajalci, sodijo med največje gospodarske katastrofe sodobne zgodovine. Za rešitev tega problema sta na voljo le dve možnosti. Prva je, da Grčija zapusti območje evra. Druga je, da najdemo pot za znižanje zadolženosti v območju evra. Reforme niso dovolj, piše kolumnist spletne izdaje Spiegla Wolfgang Münchau.

Da bi lahko poplačala dolgove, bi morala Grčija imeti velikanski proračunski presežek – 4,5 odstotka BDP pred plačilom obresti in glavnice. Zgodovina nas uči, da volivci tega ne podpirajo, kar so grški volivci pravkar dokazali. Jezni Nemci bi najraje videli, da bi Grčija izstopila iz območja evra, razumni homo ekonomikus pa bi rekel: bolje je izgubiti del denarja kot vsega.

Za to, da bi Grčija obdržala evro, je na voljo več kreativnih idej. Nekateri bi ji podaljšali roke za odplačilo dolga, nekateri bi njen dolg spremenili v vrednostne papirje, katerih poplačilo bi bilo vezano na prihodnjo gospodarsko rast. Tudi ideji, da bi kredite grške države spremenili v delnice grških podjetij in da bi Grčija lahko sama izdajala obveznice, ki bi bile neke vrste paralelna valuta, sta na seznamu.

Posojilodajalci bi z uresničitvijo teh idej res izgubili del denarja, ne pa vsega. Če Grčija odide iz območja evra, ne izgubijo le vsega denarja, ampak tudi skrite terjatve, ki nastajajo v vseevropskem plačilnem sistemu bruto poravnave v realnem času za plačila v evrih, ki ga upravlja Evrosistem. To je sistem Target 2, prek katerega bi izgubili med 70 in 90 milijard evrov. Dodatne izgube, ki jih ni mogoče vnaprej oceniti, bi povzročil dodatni finančni stres.

Wolfgang Münchau piše, da je tisti, ki si v Nemčiji želi izstop Grčije iz območja evra, neumen, ali ima skriven načrt. Ni v razumnem interesu Nemčije kot kreditodajalke, da bi Grčija izstopila iz evroobmočja. V psihologiji poznamo pet faz obvladovanja šoka: ignoranco, jezo, pogajanja, depresijo in sprejetje. Nemčija je v zadnjem tednu vstopila v drugo fazo. Do pete faze je še dolga pot.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.