Amnesty pozval članice Varnostnega sveta, naj se odpovejo vetu

Nevladna organizacija Amnesty International (AI) je v svojem rednem letnem poročilu o stanju človekovih pravic pozvala pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN), da se pri glasovanju v primerih množičnih zločinov in genocida odpovejo pravici do veta. Poročilo namreč kaže, da je bil globalni odziv na katastrofe leta 2014 »sramoten«. Za Slovenijo Amnesty ugotavlja kršitve pravic izbrisanih, Romov in svobode izražanja.

Kot poroča BBC, je generalni sekretar AI Salil Shetty dejal, da je VS ZN spodletel pri zaščiti civilistov. Pet stalnih članic sveta je svojo pravico do veta uporabilo za »promocijo lastnih interesov ali geopolitičnega interesa nad interesom zaščite civilistov,« je opozoril.

Poročilo med neuspehe mednarodne skupnosti šteje recimo krizo v Siriji, julijski napad izraelskih sil na Gazo, v katerem je umrlo vsaj 1500 civilistov, pa tudi konflikt med vladnimi silami in oboroženo skupino Boko Haram v Nigeriji, iz afriškega kontinenta pa omenjajo še žrtve nasilja v Centralnoafriški republiki in južnem Sudanu. »Nekateri pravijo, da se ne da nič narediti, da vojna vedno poteka na račun civilne populacije in da se tega ne da spremeniti. To ni res. Nujno je soočiti se s kršitvami proti civilistom in pred roko pravice pripeljati tiste, ki so za to odgovorni. Prvi korak je že lahko storjen: AI podpira predlog, ki ga podpira tudi okrog 40 vlad, da VS ZN sprejme kodeks, v katerem se zaveže k prostovoljni neuporabi veta, ki bi lahko blokiral odločitve VS v situacijah genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti,« so odločni v Amnestyju.

Pi pisanju BBC-ja je bil lani veto v VS uporabljen le dvakrat, a veliko resolucij niti ne pride do faze glasovanja, saj bi bile skoraj zagotovo zavrnjene z vetom. Pobuda za suspenz veta v določenih situacijah je bila sicer predstavljena že 15 let nazaj, sedaj pa očitno zopet pridobiva na moči.

Amnesty International v Sloveniji med drugim ugotavlja kršitve pravic izbrisanih. Okoli polovica od več kot 25.600 izbrisanih nima urejenega pravnega statusa v Sloveniji, s tem pa tudi ne dostopa do odškodnine. Manjkajo številni drugi ukrepi, ki bi zagotovili celovito popravo krivic. Lani je bilo doseženega nekaj napredka, recimo razreševanje položaja izbrisane družine Berisha, objava drugega dela sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić proti Sloveniji, ki je določila materialno škodo izbrisanim, in uveljavitev domače odškodninske sheme, po kateri je odškodnina 50 evrov mesečno. Ta je sicer nižja od tiste, ki jih je pritožnikom prisodilo sodišče (okoli 230 evrov).

Prav tako so na udaru pravice Romov, saj se večina še vedno sooča z diskriminacijo in socialno izključenostjo. »Večina živi v izoliranih, segregiranih naseljih, brez varnosti nastanitve in brez dostopa do osnovnih storitev, kot so voda, elektrika, sanitarije in javni prevoz,« navaja poročilo.

Pokazala se je tudi pomanjkljivost obstoječega kazenskega zakonika, in sicer s sodnimi postopki zoper štiri novinarje zaradi objave informacij, ki jih država označuje za tajne. Poročilo omenja primer Anuške Delić in navaja, da »slovenski kazenski zakonik ne dopušča izjem ali obrambe glede objave informacij, ki so v javnem interesu«.