Skrčena ameriška vojska

Pentagonova uradna doktrina glede ameriške vojske je že dolga desetletja enaka – ameriška vojska mora biti sposobna, da se istočasno bori na dveh bojiščih hkrati, v dveh regionalnih vojnah oziroma »intervencijah«. Vendar pa je v zadnjih letih po poročilu The Heritage Foundation ameriška vojska zaradi zmanjševanja številčnosti obrambnih sil samo »slabo sposobna« voditi takšno obrambo države v prihodnje.

»Ameriška vojska se tudi sama po sebi stara. In se zmanjšuje po obsegu ter hitro postaja problematična v smislu sposobnosti, da se spopade z več kot enim konfliktom,« ocenjuje Dakota Wood, analitik fundacije Heritage. Strategija sedanjega predsednika Baracka Obame je sicer preprosta: zagotoviti, da ima ameriška vojska dovolj vojakov, enot, ladij, tankov in letal, da zmaga v veliki vojni, vendar ob zavračanju možnosti, da bi vojska morala istočasno še zadati resne udarce »drugemu agresorju v regiji. Ameriška uradna doktrina je v teh točkah različna od ocen analitikov fundacije Heritage in še vedno zagovarja trditev, da lahko ameriška vojska istočasno zaustavi na primer invazijo severnokorejskih sil ter istočasno ustavi tudi Rusijo v zahodni Evropi ali Iran v Perzijskem zalivu.

Wood, nekdanji marinec in strateški načrtovalec ameriške vojske, je prepričan, da so te predpostavke napačne. »Ameriška vojska se vse hitreje približuje stanju, ko bo lahko sodelovala samo v eni vojni. Lahko sodeluje v tej vojni in ima nato še nekaj sposobnosti, da se ukvarja s kakšnimi manjšimi krizami… Toda istočasno je daleč od tega, da bi lahko bila vpletena v dve vojni hkrati.« Do tega rezultata naj bi privedlo stalno zmanjševanje vojaških sil. Številčnost kopenske vojske se je v zadnjih letih zmanjšala s 570.000 vojakov na 440.000 in še manj, mornarica pa ni dosegla svojega cilja, da bi imela 300 ladij. Le zračne sile z bombniki in lovci ostajajo »močne«.

Zgodovinsko gledano ZDA za večjo vojno potrebujejo 21 brigadnih skupin (BCT). Vsaka od njih šteje okoli 4500 vojakov skupaj z oklepnimi vozili in podpornimi enotami. Že pred leti je imela vojska na voljo še drugo skupino 21 brigadnih skupin, vendar brez strateških rezerv. Toda po reformi vojske leta 2013 ima ameriška vojska na voljo samo še 33 brigadnih skupin, precej manj od 50, kolikor bi jih vojska res potrebovala za »dve vojni«. Vojska se zato že leta upira »sekvestraciji« in »desetkanju« svojih enot. General Raymond Odierno je prepričan, da vojska svojih »globalnih zavez« ne bo več mogla izpolnjevati, če bo število vojakov padlo pod 420 000. Za dve večji vojaški »kampanji« bi oborožene sile ZDA potrebovale tudi 346 ladij, trenutno pa jih imajo samo 284.

Vojska sicer neprestano dobiva nova sredstva in napreduje, vendar to velja tudi za potencialne nasprotnike. Odbor za oborožene sile ameriškega predstavniškega doma je v svoje poročilo zapisal, da bi se celo zračne sile strinjale z oceno, da smo »nevarno blizu trenutku, ko ne bomo več sposobni zagotavljati zračne dominacije, kot smo jo lahko v Kuvajtu« leta 1991, ob agresiji Iraka.

Ameriški proračun za oborožene sile je sicer še vedno največji na svetu in za nekajkrat presega vse vojaške proračune drugih držav na svetu, kljub temu pa se v zadnjem času zmanjšuje. Leta 2010 je znašal 527 milijard dolarjev, v zadnjih treh proračunih se je zmanjšal na 496 milijard, leta 2016 pa ameriški predsednik znova predlaga povečanje vojaškega proračuna na 534 milijard dolarjev.