MLADINA Trgovina

Prelomni trenutek za droge

Prihodnji teden bo Komisija za narkotične droge Organizacije združenih narodov postavljala nova svetovna pravila uporab drog. A kdor optimistično pričakuje zmanjševanje prohibicije, se moti.

Barcelona 2014: »Me gusta marijuana«

Barcelona 2014: »Me gusta marijuana«
© Profimedia

Razvrščanje prepovedanih drog že neka časa razdvaja strokovnjake različnih strok po vsem svetu in je postalo žarišče napetosti znotraj režima nadzora nad drogami Združenih narodov, kjer nastopajo kot glavni igralci: CND (Komisija za narkotične droge), INCB (Mednarodni nadzorni svet za droge) in WHO (Svetovna zdravstvena organizacija).

Pri uveljavljanju zakonodaje o drogah se glede strogosti države zelo razlikujejo. Lakmusov papir je odnos države do konoplje. Stanje se ves čas spreminja in mnoge države so dovolile uporabo konoplje v medicinske in tudi rekreativne namene. Ker pa je obstoj velikega birokratskega sistema odvisen od preživetja in celo širitve prohibicije, so akterji vojne proti drogam še dodobra zasidrani tudi v sistemih nadzora. Paradoksalno danes prav država, ki je vsemu svetu vsilila ideologijo vojne proti drogam, prohibiciji na svojih tleh že kaže hrbet. ZDA bodo svetu ponovno svetilnik za nove politike do drog. Tej novi politiki danes še najbolj nasprotujejo Rusi.

Dvojna merila

Ironija je, da je zahodna družba pri označevanju vedenja, ki je usmerjeno k iskanju sprostitve, užitka, skratka psihoaktivne rekreacije, postavila vrsto dvojnih meril. Tako se alkohol in tobak, ki v svetu človeštvu dokazano povzročata največ škode, ne uvrščata na mednarodni seznam prepovedanih drog. Med razlogi za te nelogične in neznanstvene nerazumnosti, ki se v zvezi z razvrščanjem prepovedanih drog vlečejo celo v današnji čas, sta tudi dvoličnost in moč puritanskega moralizma v zahodni kulturi, ki zavračata užitek in sprostitev, hkrati pa ovirata tudi zdravilne potenciale, ki jih lahko imajo številne rastline, ki so danes na seznamu prepovedanih drog tudi v Sloveniji. To velja predvsem za zdravilno konopljo, katere prepoved je ukoreninjena predvsem v mitih in v imenu preganjanja drugačnosti. V Sloveniji smo politiko in prakso zmanjševanja škode začeli na pragu devetdesetih prejšnjega stoletja, vendar je nismo uveljavili na področju konoplje, ki je po vseh znanstvenih merilih manj nevarna kot so heroin, metadon in drugi opiati.

Khat je sicer za Slovence dokaj neznana grmičasta rastlina, ki pa je kot rekreacijska droga zelo razširjena v nekaterih arabskih in afriških državah, pojavlja pa se tudi v nekaterih evropskih velemestih kot droga etničnih manjšin

Khat je sicer za Slovence dokaj neznana grmičasta rastlina, ki pa je kot rekreacijska droga zelo razširjena v nekaterih arabskih in afriških državah, pojavlja pa se tudi v nekaterih evropskih velemestih kot droga etničnih manjšin

Kako delujejo mednarodne konvencije

V večini držav EU prevladuje prepričanje, da na področju prepovedanih drog niso možne večje spremembe, dokler tega ne določijo mednarodne konvencije. Te so organizirane okoli dveh temeljnih imperativov. Prvi je po naravi restriktiven z namenom, da omeji dostop do nadzorovanih drog in prepreči njihovo proizvodnjo, distribucijo in posedovanje za rekreacijo in zabavo. Drugi je po naravi permisiven oz. omogočevalen z namenom, da se zagotovita razpoložljivost in dosegljivost nadzorovanih drog v zdravstvene in znanstvene namene. Umetnost dobrega nadzora nad drogami, v okviru teh principov, ki so določeni s konvencijami, je najti ustrezno ravnovesje med tema dvema ciljema.

WHO je tudi telo, ki sta mu mednarodni konvenciji iz 1961 in 1971 naložili znanstveno in zdravniško oceno predlogov glede razvrščanja snovi, katerih uporaba lahko negativno vpliva na zdravje. Njen strokovni odbor za zasvojenosti (ECDD) opravlja predoceno in kritično oceno za svoja priporočila glede nevarnosti snovi za zdravje. Proces kritične ocene je podroben in upošteva kemijo snovi oz. farmakologijo in toksikologijo, posebej potenciale za zlorabo in odvisnost, možnosti terapevtske rabe, prisotnost na vzorčnem seznamu WHO ključnih zdravil, industrijsko rabo, trgovino, vplive na področju javnega zdravja, obstoj nedovoljene proizvodnje in trgovine ter druge dejavnike znotraj splošnega javnega zdravja in zdravstvenega vidika.

Prepoved uporabe zdravilne konoplje je ukoreninjena v mitih in v imenu preganjanja drugačnosti.

Zgodovinsko gledano ima v večini držav prednost represivni pol, tudi na račun omogočanja uporabe nekaterih nujno potrebnih zdravil. Novejše strokovne in politične razprave, v katerih igra pomembno mesto civilna družba, pa vse bolj poudarjajo ravnovesje, v korist omogočanja dostopa do zdravilnih rastlin in snovi čim več ljudem, ki so do tega upravičeni.

Prevlada politike nad znanostjo, primer konoplje

Dronabinol je izomera tetrahidrokanabinola (THC), o primernosti razvrstitve te primarne psihoaktivne sestavine v konoplji razprave potekajo že nekaj časa. Leta 2006 pa je WHO ponovno kritično ocenila dronabinol in priporočila nadaljnje znižanje omejitev, kar bi povečalo dostop in medicinsko uporabnost te snovi, katere medicinska uporaba se bo v prihodnosti razširila. Nizozemska je leta 2014 na 57. zasedanju CND stališče WHO do prerazvrstitve dronabinola utemeljevala s potrebo po pridobitvi mednarodnega potrdila o medicinskih koristih te snovi. Tako bi lahko na nacionalnih ravneh zmanjšali omejitve, ki ovirajo dostop do zdravil na podlagi dronabinola. Države članice so sicer izrazile svojo podporo prizadevanju WHO, vendar pa so zavrnile njeno priporočilo in so nato celo kritizirale uporabljene znanstvene dokaze, nekaj, česar CND ne bi smela storiti, ker ni v njeni pristojnosti. Le devet držav je glasovalo za prerazvrstitev, med njimi ni bilo Slovenije. Vendar so nekateri raziskovalci na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že maja 2013 ministrstvu za zdravje dali mnenje o razvrstitvi dronabinola, da bi se lahko tudi pri nas začel uporabljati za lajšanje številnih bolezni, kot na primer za zmanjšanje slabosti in bruhanja pri kemoterapiji, za anoreksijo in kaheksijo pri bolnikih s HIV/aidsom in rakom ter za zmanjšanje spastičnosti pri multipli sklerozi. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog se je pri nas spremenila šele na pritisk civilne iniciative junija 2014.

Ohranjen je poučen zapis s 57. srečanja CND, iz katerega je vidno, da je predstavnik WHO opozoril države pogodbenice, da je za dronabinol značilna zelo majhna nedovoljena uporaba in da obstaja tudi cenejša alternativa, ki je v celoti na voljo skoraj povsod, ter da se imenuje konoplja. Delegati so bili opozorjeni, da bi oviranje razvoja zdravil na podlagi dronabinola, zaradi strogega režima, morali obravnavati kot neetično. Priporočilu WHO so najbolj nasprotovale ZDA, ki so se bale, da bi vsako zmanjšanje nadzora nad dronabinolom poslalo napačen signal v povezavi s konopljo. Prav ZDA, kjer je danes konoplja ponekod že delno legalizirana, so takrat predlagale soglasno odločitev namesto glasovanja. Poročevalec s tega srečanja je še zapisal: »V prostoru je bilo opaziti veliko kimanja; predsednik CND pa je soglašal s predlogom ZDA.« In sklepal: »Ploskanje je po sprejeti odločitvi zvenelo kot temeljno razvrednotenje strokovnega organa WHO, izbruh olajšanja, da v CND politična obravnava še vedno prevlada nad znanostjo in dokazi.«

Na khat so slovensko javnost prvič opozorili brniški cariniki, ki so pri vstopnem nadzoru potnikov januarja letos v prtljagi dveh potnikov odkrili ponekod prepovedano drogo khat. Skupaj so našli kar 71 kilogramov te rastline, katere listi in vršički stebel pri žvečenju povzročajo učinke, ki so podobni učinkom stimulativne droge amfetamin.

Na khat so slovensko javnost prvič opozorili brniški cariniki, ki so pri vstopnem nadzoru potnikov januarja letos v prtljagi dveh potnikov odkrili ponekod prepovedano drogo khat. Skupaj so našli kar 71 kilogramov te rastline, katere listi in vršički stebel pri žvečenju povzročajo učinke, ki so podobni učinkom stimulativne droge amfetamin.
© Furs

Brniški khat

Uživanje khata se po ocenah evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCDDA) v EU povečuje, po mnenju uradniških organov Združenih narodov lahko tudi pripelje do socialnih, zdravstvenih in ekonomskih težav. Khat je sicer za Slovence dokaj neznana grmičasta rastlina, ki pa je kot rekreacijska droga zelo razširjena v nekaterih arabskih in afriških državah, pojavlja pa se tudi v nekaterih evropskih velemestih kot droga etničnih manjšin. Na khat so slovensko javnost prvič opozorili brniški cariniki, ki so pri vstopnem nadzoru potnikov januarja letos v prtljagi dveh potnikov odkrili ponekod prepovedano drogo khat. Skupaj so našli kar 71 kilogramov te rastline, katere listi in vršički stebel pri žvečenju povzročajo učinke, ki so podobni učinkom stimulativne droge amfetamin. 26-letni potnik, avstrijski državljan, in 25-letnik imetnik avstrijskega dokumenta za tujce sta kontroli prijavila svežo zelenjavo in celo predložila izvozno deklaracijo. Preiskovalni sodnik je zanju odredil pripor, ker je khat v Sloveniji na seznamu nevarnih prepovedanih drog. V Avstriji pa ni. Usoda dveh neobveščenih mladeničev še ni znana, vendar ju lahko po slovenski zakonodaji čaka tudi do 15 let zapora zaradi rastline, ki jo v nekaterih državah tradicionalno uporabljajo za namene druženja in sprostitve, kot se v Sloveniji uporabljata vino in pivo. Pri vsaki zabavi obstajajo določena tveganja, vendar zmore večina uporabljati te droge zmerno in neuničevalno. Zato je strokovni odbor WHO že leta 2006 na podlagi kritične ocene khata ugotovil, da razvrščanje same rastline ni potrebno, ker je možnost zlorabe in zasvojenosti majhna. Zato mednarodni nadzor ni potreben. WHO ni zanikala možnih ekonomskih, socialnih in zdravstvenih težav kot posledice pretirane uporabe khata, a je predlagala sprejetje nacionalnih izobraževalnih kampanj za preprečitev takšne uporabe, ki bi lahko pripeljala do teh neželenih posledic. Prišlo je do razhajanj med WHO in INCB. INCB je stališče WHO ignorirala in nacionalnim vladam priporočil uvedbo strogega nadzora nad to rastlino, »kjer je to potrebno«, kar pa je v nasprotju z nasveti znanstvenikov, ki zagovarjajo izobraževalne, vzgojne in druge preventivne ukrepe in ne prohibicije, ki je na področju človekovega poželenja neučinkovita in kontraproduktivna. Na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer khat uporablja okoli 90.000 ljudi v somalskih in jemenskih skupnostih, sta vladni komisiji za droge sklenili, »da dokazi o škodi, ki je povezana z uporabo khata, ne zadostujejo za utemeljitev nadzora«. Ne glede na to je že leta 2012 khat na seznam prepovedanih drog uvrstilo 14 držav EU, med njimi tudi Slovenija, kjer epidemiološke službe doslej niso evidentirale niti enega uporabnika in kjer ocenjena škodljivost te rastline na posameznika in družbo ne dosega ravni, ki bi upravičevala uvrstitev na seznam prepovedanih drog.

Preprosto je že čas, da se pri vseh novih in starih psihoaktivnih snoveh, tudi pri konoplji, tobaku in alkoholu, pravilno oceni tveganje za zdravje.

Ketamin in globalna kriza kirurgije

Zdravniki po vsem svetu so zaskrbljeni zaradi groženj, da bi med prepovedane droge uvrstili enega najbolj uporabnih anestetikov. Ketamin se uporablja v veterini in v medicini kot sredstvo za splošno anestezijo (narkozo). Uporablja se predvsem v okoljih, kjer ne dosegajo zahodnih medicinskih standardov. V mnogih držav v razvoju je pogosto edini anestetik, ki je na voljo. Je enostaven za uporabo, ker ne zmanjšuje dihalne funkcije, in je varen glede prevelikega odmerka, če se uporablja pod zdravniškim nadzorom. Ketamin pa se pojavlja tudi na črnem trgu. Dovolj visoki odmerki vodijo v »ketaminsko luknjo« in občutek, da je duša zapustila telo ali da letimo, obenem pa lahko pride do izgube sposobnosti premikanja, kar je lahko izjemno strašljiva izkušnja. Ob tem uporabnik doživlja intenzivne halucinacije. Hkrati je neregulirano mešanje ketamina z drugimi depresorskimi drogami (opioidi, alkoholom, benzodiazepini) zaradi zaviranja dihanja zelo nevarno. Ketamin naj bi v Veliki Britaniji uporabljalo okoli 100.000 ljudi. Rekreacijski način uporabe naj bi ponekod narasel v zadnjih letih, kar je spodbudilo zagovornike prohibicije.

Rak, obstrukcijske bolezni jeter in žolčnika, nujni ginekološki posegi, zapleti ob porodu, akutna abdominalna stanja, opekline, industrijske in prometne nesreče je le nekaj nujnih stanj, ko se uporablja ta anestetik. Če bi ketamin prišel pod mednarodni nadzor, bi to negativno vplivalo na razpoložljivost anestezije za ta bolezenska stanja po vsem svetu, zlasti v revnih in manj razvitih državah, kjer si ne morejo privoščiti drugih dražjih anestetikov. To bi omejilo dostop do pomembnih in nujnih operacij. Vsako leto se po svetu opravi na milijone kirurških posegov ob podpori ketamina. Nezadovoljstvo medicinske stroke s predlogom za mednarodni nadzor ketamina je veliko. Pod najnovejši poskus, da bi bil ketamin izpostavljen mednarodnemu nadzoru, se podpisuje Kitajska. O tem se bo odločalo od 9. do 12. marca 2015, ko bo na Dunaju 58. srečanje CND. Pričakovati je prevlado politike nad znanostjo.

Zdravniki po vsem svetu so zaskrbljeni zaradi groženj, da bi med prepovedane droge uvrstili enega najbolj uporabnih anestetikov – ketamin.

Projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje ( NIJZ), imenovan Povezovanje raziskovanja, politike in prakse v javnem zdravju, na primeru konoplje ponuja usmeritve pri razvrščanju drog na podlagi socialnomedicinske znanosti. Ker v preteklosti mnoge ocene tveganj niso bile pravilno izvedene, so se namesto z dokazi podprte politike uveljavili s politiko podprti dokazi. Celoten nadzorni sistem ZN, ki mu sledi tudi slovenska zakonodaja, izgublja kredibilnost. Zaradi potencialov za rabo v medicini je ta sistem posebej na slabem glasu v primeru konoplje. Gre za »zgodovinsko napako«, ki tudi v Sloveniji onemogoča in ovira uporabo rastlinske konoplje v zdravstvene in raziskovalne namene. Prihodnost mednarodnega nadzora nad drogami je negotova. Že na srečanju CND, posebej pa na naslednjem izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 2016, imajo tudi slovenski vladni in nevladni predstavniki možnost podpreti predloge, da se pri vseh novih in starih psihoaktivnih snoveh, tudi pri konoplji, tobaku in alkoholu, ponovno pravilno oceni tveganje za zdravje in družbo ter da se jim temu primerno dodelijo primerne ravni mednarodnega nadzora.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.