Tamara Kajtazović

 |  Svet

Ženske varne hiše v Afganistanu

V Afganistanu je okrog 20 varnih hiš za ženske, kar je ena izmed bolj uspešnih, a tudi kontroverznih zapuščin prisotnosti zahoda v državi. Zatočišča skoraj v celoti financirajo zahodni donatorji in so v zadnjih desetih letih zaščitila več tisoč žensk pred zlorabo ali gotovo smrtjo.

Alissa J. Rubin v New York Timesu piše o primeru Faheeme, 21-letne ženske, ki je zbežala od doma na vzhodu Afganistana z moškim, ki ga je ljubila. Želela je ubežati poroki, za katero se je dogovorila njena družina. Če bi se vrnila domov po tem, kar je storila, bi jo sorodniki morda ubili, ker je osramotila družino.

Na srečo se je uspela zateči v varno hišo. A varne hiše v afganistanski družbi ne žanjejo navdušenja. Z naraščanjem števila tovrstnih zatočišč se je povečalo tudi nasprotovanje konzervativnih moških, ki jih vidijo kot zahodni napad na afganistansko kulturo. »Če nekdo skuša zapustiti družino, s tem krši red in pravila družine. To je v nasprotju z islamskimi zakoni in je sramotno,« razlaga v New York Timesu Habibullah Hasham, imam mošeje na zahodu Kabula in član skupine vplivnih klerikov. Nasprotovanje je sicer slišati tudi znotraj afganistanske vlade – leta 2011 so zakonodajalci skorajda prepovedali varne hiše.

Varne hiše za mnoge niso sprejemljive, ker njihova prisotnost kaže, da ženske potrebujejo zaščito pred družino in da se lahko same odločajo. Dovoliti ženskam, da se same odločajo, pa spodkopava red, kakršen je veljal v Afganistanu stoletja. Varne hiše za ženske so tako izjemno revolucionarna ideja za Afganistan.

Čeprav so Talibani s svojim odnosom do žensk vzbudili nasprotovanje pri Afganistancih in v tujini, v državi še vedno prevladuje ideja, da se mora ženska podrediti moškemu. »Veliko se je spremenilo od leta 2001, ampak večina ljudi še vedno zelo tradicionalno gleda na ženske,« pravi Manizha Naderi, ki vodi varne hiše in druge programe znotraj organizacije Women for Afghan Women. Tudi zato je mreža varnih hiš ranljiva in toliko bolj dovzetna za omejujočo zakonodajo in napade.

Skupina Women for Afghan Women se sicer trudi, da bi se ženske lahko varno vrnile nazaj k družini. Organizirajo več srečanj med žensko in njeno družino, pri katerih sodeluje posrednik. Ženska se nato vrne domov šele, ko je varna vrnitev zares zagotovljena. Manizha Naderi razlaga, da okrog 15 odstotkov žensk nikoli ne bo moglo zapustiti varne hiše, ker bi bilo njihovo življenje ogroženo. Varna hiša, sprva njihovo zatočišče, tako postane njihov zapor.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.