Igor Mekina

 |  Svet

Grčija: čas je za nemške reparacije

Besedna vojna med Atenami in Berlinom se je v trenutku, ko Grčiji vse bolj grozi, da bo ostala brez dotoka svežih evrov (samo IMF-u je morala 13. marca plačati 350 milijonov evrov, znova vzpela v višave. Pravosodni minister Nikos Paraskevopoulos je dejal, da je pripravljen podpisati sodni nalog, ki bo Grčiji omogočil zaplembo nemške imovine v Grčiji, da bi na ta način lahko poplačali žrtve in potomce žrtev nacističnih zločinov iz časa nemške okupacije Grčije med drugo svetovno vojno. Grško Vrhovno sodišče je že leta 2000 odločilo v prid poplačila odškodnine v vasi Distomo, kjer so nemške sile pobile 218 ljudi, a ta odločitev vse do danes ni bila uresničena.

Masaker v Distomu

Masaker v Distomu

»Zakon odreja, da je za uresničitev odločitve Vrhovnega sodišča potrebno dovoljenje pravosodnega ministra. Mislim da bi to dovoljenje moralo biti dano in sam sem ga pripravljen podati, ne glede na vse ovire,« je dejal grški pravosodni minister za grško postajo Antenna TV. Kljub temu pa je dodal, da bi v tem primeru moralo priti tudi do »nekakšnih pogajanj z Nemčijo«. V grškem parlamentu so prav tako zahtevali ustanovitev posebnega odbora, ki bo od Nemčije zahteval poplačilo vojnih reparacij in vrnitev ukradenih antičnih umetnin. Med debato je tudi predsednik vlade Alexis Cipras jasno povedal, da njegova vlada namerava zahtevati poplačilo vojne škode od Nemčije, ter da bo pri tem vprašanju Grčija pokazala "občutljivost", ki jo pričakuje tudi od Nemčije. Vprašanje reparacij naj bi bilo zelo tehnično in občutljivo, vendar po njegovi oceni spada med naloge vlade, ki jih je grška vlada dolžna izpolniti. Na posreden način je Cipras to vprašanje povezal tudi z vprašanjem grških dolgov. »Grška vlada si bo prizadevala da v celoti izpolni svoje obveznosti, vendar si bo prav tako prizadevala, da se izpolnijo še neizpolnjene obveznosti do Grčije in grškega naroda. Etičnih vprašanj ne morete izpolnjevati po lastni izbiri,« je dejal Aleksis Tsipras. Tsipras je tudi opozoril, da je Nemčija po drugi svetovni vojni dobila podporo drugih držav, »kljub zločinom tretjega rajha«, kar je bilo očitno ob podpisu Londonskega sporazuma leta 1953. Po združitvi pa je Nemčija po njegovem mnenju uporabljala »molk, pravne trike in zamude« pri reševanju tega vprašanja. »Ne dajemo moralnih lekcij drugim, toda prav tako ne bomo sprejemali moralnih lekcij drugih,« je dejal predsednik nove grške vlade.

Še več pozornosti pa je sprožila napoved grškega obrambnega ministra, ki je dejal, da bo Grčija, če jo bo Evropa pustila na cedilu pri razreševanju težav zaradi 320 milijard evrov težkega dolga mednarodnim upnikom, proti njej in predvsem Berlinu sprožila val migrantov in džihadistov, ki sicer z Bližnjega vzhoda in iz Afrike prihajajo do njenih meja in prek njih. Izjava je v Nemčiji že sprožila burne odzive.

Izjavo je podal minister Panos Kammenos, voditelj desne, protivarčevalne stranke Neodvisnih Grkov (ANEL), manjšega koalicijskega partnerja vladajoče Sirize. Po njegovi oceni bi iz Grčije proti ostalim državam EU v primeru nadaljevanja sedanje krize lahko prišli milijoni ekonomskih emigrantov. Če bodo udarili po Grčiji, potem morajo vedeti, da bodo emigranti dobili dokumente, tako da bodo lahko odšli v Berlin. Če nas bo Evropa sama pustila v krizi, jo bomo poplavili z emigranti, še huje pa bo to, da bodo med milijoni ekonomskih emigrantov tudi nekateri džihadisti Islamske države. Če bodo oni udarili nas, bomo mi udarili njih. Emigrantom od povsod bomo dali dokumente, ki jih potrebujejo za potovanje po šengenskem območju, tako da bo človeški val lahko odšel točno proti Berlinu,« je dodal grški minister za obrambo, ki je prepričan, da bi na ta način v ostale članice EU lahko prišlo na desetine milijonov emigrantov in na tisoče džihadistov.

Nemški senator in predstavnik nemške stranke Die Linke za vprašanja beguncev Hakan Tas je te izjave grškega ministra za obrambo že označil za »rasistične« in »nesprejemljive«. Član nemške stranke SPD Johannes Kahrs jih je označil za neproduktivne in škodljive za Grčijo, Roderich Kiesewetter iz stranke CDU pa je dejal, da so absolutno nesprejemljive. Predsednik nemške policijske unije Rainer Wendt je izjavil, da bi bilo Grčijo treba izključiti iz šengenskega območja ter da je grška vlada amaterska igralska skupina, ne pa prava vlada.

V Nemčiji so komentarji grškega obrambnega ministra odmevali tudi zaradi naraščajočega vpliva gibanja PEGIDE, ki se zavzema za omejevanje priseljevanja v Evropi. »Zdi se, kakor da sta Grčija in Nemčija znova v vojni, še tretjič v sto letih. Ali pa gre samo za govorice. Kmalu bomo videli, kaj je res. Nerazumno je, da Atene in Berlin tekmujeta v populizmu, pri čemer se posredno prepirata predvsem nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble in njegov grški nasprotnik Janis Varoufakis ... Strategija Aleksisa Ciprasa je preprosta in transparentna. Želi pokazati, da se Nemčija ne more ločiti od svoje preteklosti in da odgovornost Tretjega rajha in finančne obveznosti Berlina do Grčije niso bile pozabljene ... Že mesece je jasno, da bo koalicija, nesposobna zadovoljiti finančne zahteve volivcev na praktični ravni stremela k temu, da bi "prelila nekaj krvi". Tsispras je že predstavil svoje namene ... Vse skupaj bi bilo morda drugače, če bi Nemčija in ostali partnerji pokazali fleksibilnost do prejšnje vlade, če bi bil dogovor dosežen septembra in bi Antonis Samaras lahko uporabil idejo o "uspešni zgodbi" ter uspešno dosegel zmago na volitvah. Toda Nemčija in 'druge' države so raje izbrale, da se soočijo z radikalno pošastjo Sirize. V tem primeru so vsi odgovorni, posledice pa bodo prizadele vse nas. Politika je nevaren posel,« komentira zadnje zaplete grški Khathimerini

Grški časniki tudi poročajo, da bi se grška vlada morala kmalu odločiti o obstanku v območju evra ali uvedbi nove drahme, ki je že natisnjena in čaka na uporabo. Možna pa je tudi tretja pot – vzporedna uvedba drahme ob istočasnem obstanku v območju evra. Naslednji tedni in meseci bodo zato še zelo naporni, tako za Atene kot za Berlin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.