Tamara Kajtazović

 |  Družba

Glasno proti sovražnemu govoru

Sovražni govor na mestnih ulicah

Sovražni govor na mestnih ulicah
© Arhiv Mladine

Kot smo že pisali, je v Sloveniji začel delovati Svet za odziv na sovražni govor, zastavljen kot neodvisno telo za javno odzivanje. V prvem mesecu delovanja se je odzval na pet primerov sovražnega govora – na članek v tedniku Demokracija, razpravo poslanca državnega zbora, spletno stran 24kul.si, spletno stran bojkot.si in komentar Irene Vadnjal na spletni strani Nove Slovenije.

Svet za odziv na sovražni govor je devetčlansko telo, ki opozarja javnost na primere, vredne kazenskega pregona, pa tudi na tiste, ki niso kazensko pregonljivi. »Vloga Sveta je v tem, da opozarja na zanikanje pravic manjšin in marginaliziranih skupin, katerih glas je v večinski družbi v deprivilegiranem položaju. Svet torej v svojih odzivih izhaja iz vprašanja, ali gre za simbolno podrejanje, promoviranje legitimnosti neenakopravnosti, neenakega obravnavanja, diskriminacije, izključevanja, nestrpnosti, nasilja ali sovraštva,« so zapisali.

Poleg tega, da se svet sam odziva na opažene primere sovražnega govora, obravnava tudi prejete pobude. Tako so recimo prejeli pobudo za odziv na kolumno avtorja Pavla Ferluge z naslovom Antisemitizem kot dogma, ki je bila objavljena v tedniku Demokracija. »Svet je kolumno obravnaval … in soglasno sklenil, da primer vsebuje potrebne elemente za odziv … Avtor Pavel Ferluga v kolumni Antisemitizem kot dogma razširja in spodbuja predsodke in sovraštvo do islama in muslimanov. Prikazuje jih kot grožnjo obstoju »krščanske civilizacije« v Evropski uniji in poziva k njihovi odstranitvi iz evropskega prostora,« so zapisali člani sveta.

Svet se je odzval tudi na besede poslanca stranke SDS Zvonka Laha na seji državnega zbora, saj je bilo iz njegovih razprav mogoče razumeti, da podpira segregacijo, to je ločitev Romov in romskih naselij iz večinske družbe, saj naj bi bila, po njegovem, romska naselja oddaljena od drugih naselij vsaj za »puškin domet«. »Takšne razprave so še posebej zaskrbljujoče, ker prihajajo iz najvišjega zakonodajnega telesa v državi in dajejo slab zgled za druge razprave o tej temi v javnosti. Zaskrbljujoč je tudi neodziv predsedujočih na sejah na takšne razprave,« je zapisal svet.

Za sovražni govor je svet označil vsebine strani 24kul.si, ki »promovirajo legitimnost neenakopravnosti, neenakega obravnavanja, diskriminacije in izključevanja; uperjena so proti dvema depriviligiranima, marginaliziranima, ranljivima družbenima skupinama, ki nista na položaju družbene moči.«

Odzvali so se tudi na spletno stran bojkot.si. Spletna stran poziva k bojkotu ustanov in lokalov, ki predvajajo glasbo s področja nekdanje Jugoslavije ter spodbuja sporočanje imen in naslovov teh lokalov in uradov, pa tudi oseb (»vseh in vsega, kdor in kar izvaja raznarodovanje Slovencev«). Svet tovrstne pozive ocenjuje kot skrajno neprimerne in skrb zbujajoče, saj »zanikajo večkulturnost ter posegajo v pravice manjšin, jih razvrednotijo in postavijo v manjvredni položaj«.

Med primere sovražnega govora je svet uvrstil še članek Irene Vadnjal na spletni strani Nove Slovenije, ki je bil pozneje umaknjen, a je kopija članka še vedno dostopna na Mladinini spletni strani. »Za članek lahko sklenemo, da je izrazito homofoben, saj pod nobenim pogojem ne priznava različnosti in zagovarja nestrpnost do homoseksualcev,« je zaključil svet.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.