Nadzor nad Sazasom?

V članku »Nadzor nad Sazasom?«, ki je bil objavljen 13. marca 2015, na strani 13 revije Mladina, avtor Peter Petrovčič nesorazmerno in populistično obravnava novelo avtorske zakonodaje (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) in celotni prispevek, vključno z naslovom, gradi na nepreverjenih in neobjektivnih dejstvih. Združenje SAZAS oz. »Sazas« uporabi, kot da je edina kolektivna organizacija, ki se jo zadevajo predlagane spremembe avtorske zakonodaje. Avtor prispevka si ni pridobil stališča Združenja SAZAS o obravnavani tematiki in nikakor ni stopil v stik z nami. Tak novinarjev pristop je povzročil zavajanje avtorjev in javnosti.

Med drugim smo zasledili: »SAZAS (….)….. nasprotuje noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ker želi država vzpostaviti nadzor nad njihovim delom«.

Združenje SAZAS se zavzema za določene spremembe avtorske zakonodaje. Gre za spremembe, ki po trenutno veljavnem zakonu v praksi povzročajo težave. To so npr. odprava obvezne kolektivne zaščite ter s tem odprava monopola, izključnost avtorske pravice, enotna položnica za uporabnike in s tem jasno določeno razmerje višin tarif različnih kolektivnih organizacij, itd.

Nadalje se avtorju zapiše: »Kljub temu pa država nima pravih pooblastil za vpogled v njeno delo.

Sedanji zakon državi v polni meri daje vzvode za nadzor, ki ga tudi redno izvaja.

Za razliko od evropskih držav, kjer avtorji lahko sami postavljajo ceno svojega dela, je način oblikovanja tarif v Sloveniji natančno določen z zakonom. Potrebuje se soglasje uporabnika in kolektivne organizacije, in če slednje ni možno, ceno določi Svet za avtorsko pravo. V preostalih primerih pa jo celo postavi država z vladno uredbo. Torej samovoljno postavljanje tarif po sedanji zakonodaji ni možno, kar pa bi bilo edino v skladu z Bernsko konvencijo. V takih primerih bi lahko ceno samovoljno znižali ali celo ne zaračunavali, in ravno zato so glasbeniki že v preteklosti podali pobudo za možnost drugačne ureditve za npr. neprofitna društva.

Zakon zahteva vnaprej znana ne-arbitrarna pravila delitve in Združenje SAZAS to spoštuje. Zagotovljena je tudi popolna transparentnost uporabe glasbenih del za zadnjih šest let, do česar ima vsak avtor vedno vpogled.

Predlagatelj sam navaja, da je avtorska zakonodaja izrednega pomena, a avtorji k spremembi niso bili povabljeni. Predlog ne vsebuje nobenih strokovnih utemeljitev. Čudno je, da predlagatelj pri pripravi te novele ni upošteval smernic Protikorupcijske komisije.

Predlagatelj ne sledi zahtevanim spremembam evropske direktive št. EU 2014/26, čeprav mora biti le-ta implementirana najkasneje do aprila 2016. V delu zakona, ki je že danes skladen z omenjeno direktivo, se le ta spreminja na način, da bo le ta neskladen. Vse to je posledica odsotnosti sodelovanja zainteresirane javnosti.

Združenje SAZAS je zasebno društvo avtorjev, ki preko njega upravljajo s svojo zasebno pravico, prav tako pa Združenje SAZAS zastopa ves svetovni glasbeni repertoar preko več kot 60 recipročnih pogodb. Združenje SAZAS ni paradržavna inštitucija in tudi ne razpolaga s koncesijo države. Združenje SAZAS ne prejema proračunskih sredstev, pač pa avtorske honorarje zbira na trgu in sicer od tistih, ki se prostovoljno odločijo v javnosti predvajati glasbo.

Medtem, ko po eni strani novela zakona sili k plačilu male uporabnike, pa po drugi strani predlagatelj ne predvideva sprememb v smeri, ki bi zagotovila, da bi tudi veliki uporabniki pošteno plačevali avtorske honorarje, torej brez iskanja trenutnih zakonskih lukenj.