Osebno odplačilo vojne odškodnine

Razprave o nemški odškodnini Grčiji v nekaterih primerih pripeljejo do razgretih strasti, v drugih pa do povsem drugačnih reakcij. Ta drugi primer se je zgodil v grškem mestu Napfliu, kjer sta dva nemška turista poiskala župana ter mu izročila svojo osebno odškodnino za nemške medvojne zločine. Par je namreč preračunal vsoto dolga, ugotovil, koliko bi moral plačati vsak Nemec - in plačal "eno odškodnino".

Dimitris Kotsouros, župan mesteca Nafplio, pristaniškega mesta na Peloponezu je tako opisal dogodek: " Včeraj sta prišla sta v moj urad in dejala, da bi želela nadoknaditi škodo, ki ju je naredila njuna vlada. Naredila sta svoje izračune in ugotovila, da bi vsak Nemec moral plačati 875 evrov za odškodnino iz časa druge svetovne vojne." Župan je denar vzel in ga takoj dal lokalni dobrodelni organizaciji. Mesto Napflio pa sta si turista menda izbrala za doniranje svoje "osebne vojne odškodnine" zato, ker je bilo v 19. stoletju to glavno mesto Grčije. Ob tem pa nemški par niti ni posebej premožen. Ludwig Zacaro je že upokojen, njegova partnerica Nina Lahge pa tedensko dela 30 ur. Oba skupaj nista imela dovolj denarja za plačilo "dvojne" odškodnine, zato sta plačala samo za eno osebo.

Grčija se medtem še vedno bori z visokim dolgom, ki presega 175 odstotkov bruto družbenega proizvoda, istočasno pa politični pritisk dvigujejo tudi nemške zahteve po plačilu nemških medvojnih dolgov. Grški predsednik vlade Aleksis Cipras je nedavno dejal, da ima Grčija "moralno obveznost" da izpostavi tudi vprašanje nemških medvojnih dolgov. Da je te dolgove res potrebno plačati poudarjajo tudi v nemški socialdemokratski stranki (SDP) ter v stranki Zelenih. Vendar pa stranka CSU-CDU, ki jo vodi Angela Merkel še vedno zavrača odpiranje tega vprašanja, čeprav je od zločinov v Grčiji - pa tudi drugih delih okupirane Evrope ter prav tako Sloveniji - minilo že 70 let.

Nemčija je plačilo preostale vojne odškodnine, ki ji je bila leta 1953 s strani zavezniških držav (tudi Jugoslavije in Grčije) v dobrem delu odpisana prelagala v prihodnost, do trenutka združitve, nato pa je to vprašanje, tudi zaradi velike vloge Nemčije v integracijah EU počasi izginilo iz dnevnih redov držav. Nemčija je nekaterim državam v prejšnjem stoletju sicer dala nekaj ugodnih kreditov (tudi Grčiji in Jugoslaviji) in ob tem sklenila dogovore, po katerih naj bi bil to vprašanje urejeno, vendar pa ti krediti v resnici niso predstavljali niti približnega poplačila resnične vojne škode, zato jih vsaj v Grčiji ne sprejemajo kot dokončne. Po nekaterih izračunih naj bi Nemčija Grčiji dolgovala okoli 162 milijard evrov, kar je okoli polovica njenega dolga do posojilodajalcev.