Ustanovitelji družabnih omrežij skrivajo svoje zasebne podatke

Družabna omrežja nas spodbujajo, naj delimo čim več informacij iz zasebnega življenja, ki naj bodo dostopna čim več ljudem. Tisti, ki so jih ustvarili, pa počnejo ravno nasprotno. The New York Times je pred kratkim pisal, da svojo zasebnost varujejo tudi tako, da morajo ljudje, ki sodelujejo pri obnovi njihovih domov, podpisati pogodbo o nerazkrivanju podatkov. Nikomur ne smejo povedati ničesar o hiši, delu ali karkoli o zasebnem življenju lastnikov domov. Včasih celo delavci ne vedo, kdo je naročnik. Če pa izdajo kakršen koli zaupni podatek, lahko pričakujejo tožbo.

Praksa podpisovanja pogodb o nerazkrivanju podatkov je precej razširjena. Ker gre za tajne podatke, imena in število ljudi, ki to zahtevajo, niso znana, vemo pa, da je med njimi tudi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, ki je znan po tem, da se zelo trudi varovati svojo zasebnost. Pred kratkim je tožba proti njemu zaradi nespoštovanja dogovora s sosedom razkrila, da je tudi on zahteval, naj se delavci zavežejo, da ne bodo razkrili nobenih podatkov o njegovi zasebnosti.

Tajnosti ne zahtevajo le slavni ustanovitelji družabnih omrežij, temveč tudi delavci v teh znanih tehnoloških podjetjih, ki niso znana po varovanju zasebnih podatkov svojih uporabnikov. Sami namreč služijo z zasebnim življenjem ljudi. Družabna omrežja zbirajo podatke o interesih uporabnikov, objavah in dejavnostih na teh omrežjih, nekatera pa svojim uporabnikom sledijo tudi na drugih spletnih straneh. Te podatke posredujejo oglaševalcem, ki svoje oglase prilagodijo vsakemu uporabniku. To počne tudi najbolj priljubljeno družabno omrežje Facebook, kjer so v preteklosti večkrat želeli omogočiti, da postanejo nekateri podatki, ki so jih njihovi uporabniki delili le s svojimi prijatelji, dostopni tudi javnosti. Zaradi nasprotovanja uporabnikov tega niso storili.