Nova vrsta fižola v boju proti posledicam podnebnih sprememb

Pričakovano naraščanje temperatur kot posledica podnebnih sprememb bi lahko ogrozilo pridelavo mnogih poljščin, ki na vročino niso odporne. Znanstveniki so sedaj dosegli izjemen napredek - ustvarili so vrsto fižola, ki bi lahko preživel tudi v višjih temperaturah, kar je še posebej pomembno za zagotavljanje prehranske varnosti v državah v razvoju.

Do odkritja so prišli v kolumbijskem Mednarodnem centru za tropsko kmetijstvo (International Center for Tropical Agriculture - CIAT), piše Jack Aldwinckle na Quartzu. Tam več kot tristo znanstvenikov z vsega sveta raziskuje predvsem pridelavo manioke in fižola, pa tudi riža, ki so med ključnimi za globalno prehransko varnost in za preživetje na stotine milijonov ljudi v državah v razvoju.

Ko je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) v letu 2013 objavil poročilo, v katerem je napovedal povečanje temperature za dva do pet stopinj Celzija v naslednjem stoletju, so raziskovalci centra CIAT analizirali, kako bi to lahko vplivalo na polja fižola. Rezultati so bili grozljivi – njihovi modeli so pokazali, da bi globalno segrevanje lahko zmanjšalo območje, primerno za pridelovanje fižola za 50 odstotkov.

Raziskave centra CIAT so zato neprecenljive v prizadevanjih proti posledicam podnebnih sprememb. S tem ko se planet segreva, zmanjkuje časa za razvoj novih vrst, ki bodo odporne proti vročini. Ravno v tem je bil uspešen CIAT: eno od modernih vrst fižola so križali s staro, izjemno odporno mehiško vrsto, ki lahko prenese pričakovano povečanje temperature za tri stopinje Celzija v naslednjem stoletju. Uspelo jim je prenesti odporne lastnosti tega fižola z bolj razširjenimi vrstami fižola.

Odkritje ni toliko pomembno za ZDA in Evropo, kot je za Afriko in Latinsko Afriko – tam bi lahko pomenilo ključno razliko med življenjem in smrtjo. Fižol je za štiristo milijonov ljudi v državah v razvoju ključen v prehrani, piše Aldwinckle. Recimo Ruandci letno pojedo 60 kilogramov stročnic na osebo, kar je zanje ključen vir proteinov. Z naraščajočimi temperaturami bo pridelava ogrožena v mnogih državah, na primer v Malaviju, Tanzaniji, Ugandi, Keniji in Demokratični republiki Kongo, čez Atlantik pa bi se s podobnimi težavami lahko srečevali Nikaragva, Haiti, Brazilija in Honduras. Rešitev bi tako lahko predstavljala nova vrsta, ki bo slabim pogojem oziroma vročim temperaturam lahko kljubovala.

V prejšnji številki Mladine Staš Zgonik piše o tem, da »vlada namerava Slovenijo razglasiti za gensko čisto deželo«. »Gre za všečno potezo, ki jo bo javnost zagotovo sprejela z odobravanjem, pa čeprav je bilo gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji v praksi že zdaj onemogočeno zaradi drakonskih pogojev, ki jih predpisuje zakon o soobstoju GSO,« je zapisal. Ob tem je Borut Bohanec, predstojnik Katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na Biotehniški fakulteti opozoril, da politika strokovne javnosti ni povprašala za mnenje. V Mladini smo pred časom objavili tudi intervju z Bohancem, ki je zagovornik gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu. Dejal je, da bo imeli evropsko zavračanje gensko spremenjenih rastlin hude posledice. »To je seveda stvar, ki še posebej v presiti Evropi ne bo vidna čez noč. A Evropa je že zdaj velik uvoznik hrane. Življenjsko raven ohranjamo z uvozom. Dokler imamo kaj izvažati, bo to šlo. Toda nekako imam občutek, da ima Evropa vedno manj visokotehnoloških proizvodov, ki jih lahko izvaža. Trend je prej nasproten. Tehnologija genskega spreminjanja je bila razvita v Evropi. Uporabljali pa smo jo samo povsem na začetku, potem so se vse aktivnosti preselile na druge celine,« je dejal.