Reforma uvoza GSO v EU

Potem ko je Evropski parlament potrdil nova pravila za gensko spremenjene organizme (GSO), ki članicam EU omogočajo,da prepovejo pridelavo gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, namerava Evropska komisija do konca meseca predstaviti še reformo uvoza GSO. Po novi ureditvi bi imele države članice, podobno kot pri pridelavi GSO, končno besedo glede uvoza gensko spremenjenih proizvodov.

Pred kratkim je Evropski parlament na predlog Evropske komisije odločitev glede gojenja gensko spremenjenih rastlin prepustil državam članicam. Tudi če je pridelava gensko spremenjene rastline odobrena na evropski ravni, jo posamezna država članica lahko na svojem ozemlju prepove. Kot je v Mladini pisal Staš Zgonik, »nova direktiva državam članicam omogoča, da gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju prepovedo iz tako rekoč kakršnegakoli razloga, najsi gre za cilje okoljske in kmetijske politike, prostorskega načrtovanja, za socialno-ekonomske učinke ali celo zaradi skrbi za javni red. Skratka, dobile so proste roke pri prepovedovanju gensko spremenjenih rastlin.« Devet članic Unije je že popolnoma prepovedalo pridelavo edinega dovoljenega GSO v EU, Monsantove koruze MON810. To so Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska.

Po novih načrtih komisije pa bodo imele države članice proste roke tudi pri odločanju glede uvoza gensko spremenjenih proizvodov, piše EurActiv. Trenutno Evropska komisija lahko odobri uvoz GSO za gensko spremenjeno krmo in proizvode za industrijsko uporabo, četudi med članicami v Svetu EU ni potrebne kvalificirane večine za. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je že v svojem političnem programu obljubljal, da bo zagotovil spremembo postopkovnih pravil, ki urejajo področje gensko spremenjenih organizmov. »Ne želim, da komisija lahko sprejme odločitev, če je večina držav članic ne podpira,« je dejal julija 2014 v Evropskem parlamentu. Po novem sistemu bi lahko države članice prepovedale uvoz gensko spremenjenih živil in krme, četudi jih je komisija na evrospki ravni odobrila.

Trenutno ima Bruselj na mizi 17 prošenj za odobritev uvoza gensko spremenjenih proizvodov. 

V Mladini smo pred časom objavili tudi intervju z Bohancem, ki je zagovornik gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu. Dejal je, da bo imeli evropsko zavračanje gensko spremenjenih rastlin hude posledice. »To je seveda stvar, ki še posebej v presiti Evropi ne bo vidna čez noč. A Evropa je že zdaj velik uvoznik hrane. Življenjsko raven ohranjamo z uvozom. Dokler imamo kaj izvažati, bo to šlo. Toda nekako imam občutek, da ima Evropa vedno manj visokotehnoloških proizvodov, ki jih lahko izvaža. Trend je prej nasproten. Tehnologija genskega spreminjanja je bila razvita v Evropi. Uporabljali pa smo jo samo povsem na začetku, potem so se vse aktivnosti preselile na druge celine,« je dejal.