Darja Kocbek

 |  Družba

Ljudje v kapitalističnem gospodarstvu ne morejo biti lačni, trdi elita

Ljudje v kapitalističnem gospodarstvu ne morejo biti lačni, trdi finančni investitor Peter Schiff. Publicist Paul Buchheit na spletni strani Common Dreams to trditev izpodbija s podatkom, da 16 milijonov otrok v ZDA, ki so odvisni od bonov za hrano, ve, kaj je lakota. ZDA imajo eno najvišjih relativnih stopenj revščine otrok v razvitem svetu. Po podatkih organizacije UNICEF je blaginja otrok najvišja na Nizozemskem in štirih skandinavskih državah, najnižja pa v Latviji, Litvi, Romuniji in ZDA.

V EU po podatkih Evropske komisije iz leta 2011 revščina grozi več kot 120 milijonom ljudi, kar je 24 odstotkov vseh prebivalcev. Med ljudmi, ki jim grozi revščina, je 27 odstotkov otrok v EU, 20,5 odstotka starejših od 65 let in devet odstotkov ljudi, ki so zaposleni, a zaslužijo premalo, da bi lahko dostojno živeli.

V ZDA je več kot polovica otrok v javnih šolah dovolj revnih, da izpolnjujejo pogoje za subvencije za hrano. Skoraj polovica temnopoltih otrok, mlajših od šest let, živi v revščini. Polovica prejemnikov bonov za hrano je otrok. Do lani so na dan so s temi boni v povprečju dobili 5 dolarjev, potem pa so člani kongresa proračun za ta program v prihodnjih desetih letih zmanjšali za 8,6 milijarde dolarjev. Člani kongresa so seveda člani elite, ki se jim je v zadnjih šestih letih premoženje na leto povečalo v povprečju za 60 odstotkov ali za deset milijonov dolarjev na gospodinjstvo.

Kako ta elita razmišlja, kaže recimo izjava člana konservativne republikanske stranke in nekdanjega kongresnika Jacka Kingstona, ki recimo pravi, da ni brezplačnih kosil, zato bi morali tudi šolarji »čistiti tla v kavarni«, kar že počnejo v šoli v Teksasu.

V Sloveniji pod pragom revščine živi 55 tisoč otrok, kažejo podatki humanitarnih organizacij. Od leta 2008 do 2012 se je stopnja revščine otrok povečala za 15 odstotkov. Tudi ti otroci in njihovi starši živijo v kapitalističnem sistemu in vedo, kaj je lakota.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.