Marca v Sloveniji rekordno število lobističnih stikov 

Poročilo Transparency international (TI) o lobiranju v Evropi je Slovenijo uvrstilo na prvo mesto po kakovosti zakonske ureditve lobiranja med 19 evropskimi državami, vključenimi v raziskavo. Po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) to potrjuje, da določbe lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sodijo v vrh najbolj urejenih predpisov. Napredek na področju nadzora nad lobiranjem pa po njihovih besedah dokazuje tudi rekordno število zabeleženih lobističnih stikov marca letos.

Od novembra lani je na spletni strani KPK dostopen nov način objavljanja podatkov o lobističnih stikih – temu v komisiji pripisujejo zasluge za boljše beleženje lobističnih stikov. KPK kljub napredku na področju nadzora nad lobiranjem ocenjuje, da je še veliko nejavnih vplivov v zadevah javnega pomena, o katerih ni seznanjena, zlasti s strani lokalnih skupnosti. To je bilo izpostavljeno tudi v poročilu TI.

Poleg tega poročilo opozarja, da sistem pokriva poklicne, registrirane lobiste, medtem ko zanemarja širok spekter drugih, ki želijo vplivati na politiko države. Statistika poročanj o lobističnih stikih predstavlja zgolj minimalni delež dejanskega lobiranja, je dejal generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria. Navedel je primer privatizacije - v registru lobistov ni nobenega tujega profesionalnega lobista, ki bi lobiral za nakup slovenskih podjetij. Izpostavil je recimo odvetniške pisarne, ki so velikokrat posredniki med podjetji in odločevalci in posredujejo v postopkih privatizacije. O lobistih za privatizacijo smo pisali v Mladini. V Sloveniji so lobiranju sicer najbolj izpostavljeni finančni sektor in gospodarstvo, področje okolja in prostora, energetike in zdravstva. Zato je Doria pozval KPK, da več pozornosti nameni tem sektorjem in vzpostavi način učinkovitega nadzora. 

Raziskava TI je sicer zajemala 19 držav in tri evropske institucije - Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet Evrope. Poročilo jim daje povprečno oceno zakonske ureditve lobiranja 31 odstotkov. To oceno črpa iz treh parametrov: transparentnosti, ki predstavlja 26 odstotkov skupne ocene, integritete (33 odstotkov) in enakosti dostopa (prav tako 33 odstotkov). Slovenija se je po izsledkih raziskave z rezultatom 55 odstotkov uvrstila na prvo mesto in je poleg Evropske komisije edina presegla 50-odstotni prag. Transparentnost lobiranja v Sloveniji je ocenjena 58-odstotno, prav tako integriteta, medtem ko enakopravnost dostopa v Sloveniji TI ocenjuje na 48 odstotkov. O stikih med lobisti in slovenskimi odločevalci smo pisali tudi v Mladini.