Neža Mlakar, STA

 |  Svet

V tekmi za stolček generalnega sekretarja ZN tudi Slovenija

© Borut Peterlin

Generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu se konec naslednjega leta izteče drugi mandat in Varnostni svet mora točno mesec dni po tem predlagati naslednika. Z odločitvijo Danila Türka, da bo poskušal priti na vrh mednarodne organizacije, je prvič v igri tudi naša država.

Kandidat mora v Varnostnem svetu prejeti najmanj devet glasov (brez veta stalne članice), nato ta Generalni skupščini priporoči izbranega kandidata v potrditev, pri kateri mora prejeti dve tretjini glasov za vstop v petletni mandat z možnostjo podaljšanja za enako obdobje.

Združeni narodi so doslej imeli tri generalne sekretarje iz skupine Zahodna Evropa in drugi (Trygvie Lie, Dag Hammarskjold, Kurt Waldheim), dva iz afriške skupine (Butros Gali, Kofi Annan) in azijske (U Thant, Ban Ki Moon) ter enega iz skupine Latinska Amerika in Karibi (Javier Perez de Cuellar). Vzhodnoevropska skupina, v kateri je tudi Slovenija, generalnega sekretarja še ni imela.

Generalna skupščina ZN je leta 2006 potrdila resolucijo s priporočilom, naj Varnostni svet pri izbiri kandidata upošteva sistem regionalne rotacije po dogovorjenem zaporedju, obenem pa naj upošteva tudi spolno enakopravnost. Številni menijo, da je zdaj napočil čas za prvo žensko na čelu svetovne organizacije. Upoštevajoč ta kriterij bi morale biti prve na vrsti kandidatke – izvršna direktorica Unesca Bolgarka Irina Bokova, evropska komisarka iz Bolgarije Kristalina Georgieva in hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Türk torej ne zadošča temu kriteriju, obenem pa ima še eno pomanjkljivost – da je bil predsednik države. Po nenapisanem pravilu naj se teh na položaj ne bi imenovalo, vendar do zdaj nobena od stalnih članic Varnostnega sveta ZN ni izrazila nasprotovanja njegovi kandidaturi. Bistvena je podpora lastne države, čeprav bi slovenske politične spremembe utegnile to podporo spodnesti.

Za kandidata za novega generalnega sekretarja bo odločilna beseda stalnih članic Varnostnega sveta, ki bodo neformalne kriterije presojale v skladu s svojimi interesi.

Shashi Tharoor, nekdanji namestnik Kofija Annana, je novembra lani Türka označil za vodilnega kandidata. Tharoor je bil pred leti med vodilnimi kandidati za položaj, a zaradi veta ZDA ni bil izbran, z utemeljitvijo, da je Indija prevelika država. Generalni sekretar naj praviloma ne bi prišel ne iz stalne članice Varnostnega sveta ne iz kakšne druge velike države, kot sta Indija ali Brazilija.

Omenjajo se še drugi kandidati iz vzhodnoevropske in latinskoameriške skupine, kot so nekdanji in sedanji zunanji minister Slovaške Jan Kubiš ter Miroslav Lajčak, predsednik Madžarske Janos Ader in nekdanji zunanji minister Romunije Mircea Geoana. V latinskoameriški skupini odmevajo še imena kot so predsednica Čila Michelle Bachelet, predsednica Brazilije Dilme Rousseff, kolumbijska zunanja ministrica Marie Angel Holguin, nekdanja podpredsednica Kostarike Rebece Grynspan in izvršna sekretarka Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe Mehičanka Alicie Barcena Ibarra.

Čeprav ni za pričakovati, da se bo proces izbora kandidata začel pred letom 2016, kaže, da je kampanja za prestižno funkcijo že v polnem teku. Za kakršnekoli napovedi pa je še prezgodaj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.