Andora osumljena pranja denarja

Medtem ko se večina evropskih finančnih razprav še zmeraj vrti okoli reševanja grške dolžniške krize, se na naslednjo, po obsegu sicer manjšo, toda za Evropo prav tako neprijetno bančno krizo že pripravlja še ena država iz zahodne Evrope - Andora. Vse se je zapletlo pred več kot mesecem dni, ko so preiskovalci ameriškega finančnega ministrstva obtožili andorsko banko BPA, da je dolga desetletja služila kot pralnica denarja za nekatere najbolj znane svetovne kriminalne skupine iz Rusije, Venezuele, Kitajske in Mehike.

Desetega marca so namreč preiskovalci ameriškega finančnega ministrstva oziroma FinCEN-a obtožili banko »Banca Privada d’Andorra« oziroma BPA, četrto največjo banko v državi, da je še posebej v zadnjih letih intenzivno »prala denar«. Po njihovi oceni naj bi »koruptivni menedžerji na visokih položajih in slab nadzor nad pranjem denarja iz BPA naredili lahko orodje za pranje denarja s strani tretjih oseb«. Naslednji dan je država odpustila tri direktorje, dva dni pozneje pa je bil aretiran direktor banke Joan Pau Miquel, ki se še naprej nahaja v zaporu La Comella, edinem zaporu v državi, ki lahko sprejme zgolj 145 oseb. Ker se je v državi začel stampedo na bančne avtomate, je bil dvig gotovine omejen na 2500 evrov na teden, kar je spravilo v težave predvsem podjetnike.

Številne bančne račune so medtem zamrznili, vendar so pod preiskavo sedaj tudi ostale banke v tej žepni državi na obronkih Pirenejev. Skupaj naj bi pet največjih bank imelo za okoli 16 milijard evrov kapitala, kar je za državico, v kateri živi le 80.000 prebivalcev, zelo veliko. Država je podjetjem poskusila pomagati z dodatnimi 100 milijoni evrov in sedaj poskuša prenesti nasedle naložbe na »slabo banko«. Za finančno krizo je deloma kriv tudi »uspeh« Andore kot bančne oaze po letu 2008, ko so mnogi razočarani klienti iz zahodne Evrope prinesli denar v andorske banke. Nekateri pa so to storili tudi zato, da bi ga lažje »oprali«.

Dodatna težava Andore je tudi velikost njenega finančnega sektorja. Ko je Ciper doživel svoje finančno »striženje« oziroma odpis kapitala v višini 47 odstotkov, je bilo razmerje med finančnimi vložki in bruto družbenim proizvodom države osemkratno. V primeru Andore je finančni sektor sedemnajstkrat »težji« od BDP-ja državice, finančni sektor pa predstavlja 20 odstotkov družbenega proizvoda države. Andora, ki sicer ni članica evro območja, vendar evro uporablja v plačilnem prometu, obenem nima centralne banke in se zato sooča s katastrofo v primeru, če bi prišlo do zapiranja njenih bank, saj država zasebnim vlagateljem tudi ob precejšnjem »striženju« ne bi mogla izplačati niti dela njihovega vloženega kapitala. »Odsotnost centralne banke ali končnega posojilodajalca po našem mnenju povečuje tveganja,« so opozorili v bonitetni hiši S&P. To je dober opomin tudi drugim državam v podobnem položaju, še posebej tistim, ki nimajo več lastnega monetarnega nadzora ali pa zgolj uporabljajo evro, kar velja tudi za podobne evropske majhne države ali ozemlja, kot so na primer San Marino, Monako, Vatikan, Črna gora ali Kosovo, ki vse uporabljajo evro.