Prihaja Balkanski tok

Grški premier Aleksis Cipras se z ruskim predsednikom Putinom ni pogovarjal o posojilih, temveč o jagodah, breskvah in ruskem plinu. Putin pa je Ciprasu obljubil tudi stotine milijard evrov, ki naj bi jih Grčija zaslužila s posredovanjem ruskega plina, in mnoga nova delovna mesta. Tako nekako je večina medijev pred kratkim poročala o nedavnem obisku grškega predsednika vlade Aleksisa Ciprasa v Moskvi pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.

Toda vse kaže, da so bile ocene o majhnem izplenu obiska grškega predsednika in komaj nekaj stotinah milijonov investicij nekoliko podcenjene; Rusija je namreč Grčiji, kot kažejo zadnje informacije, obljubila precej več, namreč do pet milijard evrov avansnih plačil v primeru pristopa k plinskemu projektu. S tem bo Grčija postala novo vozlišče za transport ruskega plina v Evropo, Rusija pa bo istočasno svojo prisotnost okrepila tudi z drugimi investicijami v to državo in v sosednjo Turčijo. O tem je prvi poročal nemški Spiegel in se skliceval na vire v grški vladi, kmalu zatem pa je Moskva uradno demantirala novico, saj naj bi bilo netočno, da so pogovori potekali o ruskem »kreditu« in »pomoči«, strokovnjaki pa naj bi se v prihodnje pogovarjali le o »podrobnostih«, ki bodo bolj natančno določene v pogodbi. Očitno je, da ne Grčija in ne Rusija zaradi političnih razlogov ne želita, da bi bil finančni dogovor videti kot »pomoč« Rusije, hkrati pa nihče ni zanikal, da so pogovori potekali o ruskem vnaprejšnjem plačilu prihodkov iz naslova transporta plina, kar je verjetno tista »podrobnost«, o kateri je poročal Spiegel. 

Zaradi Evropske komisije odpovedani »Južni tok«, ki je bil preimenovan v »Turški tok«, bi zato lahko že kmalu postal »Balkanski tok«. Potekal bo preko Rusije, Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske vse do Avstrije ter preko Grčije tudi do Italije. Načrtovani plinovod iz Rusije skozi Črno morje v Turčijo in naprej v južno Evropo naj bi tako v celoti nadomestil odpovedani plinovod Južni tok. Sprememba imena ima jasen političen predznak. Ko je namreč Vladimir Putin v Moskvi govoril o Turškem toku, ki naj bi potekal preko Grčije, je predsednik grške vlade Aleksis Cipras dejal, da »ne bo nobenega turškega toka preko grškega ozemlja, pač pa grški plinovod«. Dodal je še, da »ne moremo sprejeti ime Turški tok, vendar ocenjujemo, da bi projekt lahko izboljšal naše odnose s Turčijo«.

Slovenije, ki je bila nekoč predvidena kot ena od držav, skozi katere naj bi tekel »Južni tok« in katere predsednik še vedno razmišlja, ali bi se udeležil proslave 9. maja v Moskvi ali ne, vsaj za zdaj ni na seznamu. Glede na to, da Slovenija že tradicionalno zavrača vse, kar je povezano z Balkanom, je seveda razumljivo, da si država ne bo želela priključiti Balkanskemu toku in da je tudi v Moskvi niso uvrstili na seznam potencialnih udeleženk projekta. Slovenija tako ne bo postala del Balkanskega toka, ki prinaša cenejši plin, pač pa se bo raje napajala s plinom preko drugih, res nekoliko dražjih, toda politično manj obremenjenih plinskih tokov. Kljub temu pa bodo finančni pogoji novega »Balkanskega toka« zaradi zahtev Evropske komisije po retroaktivnem spoštovanju »tretjega energetskega paketa« tudi za vse ostale južne evropske države precej slabši od tistega v času podpisovanja sporazumov o izgradnji Južnega toka. Države si bodo po napovedih ruskih diplomatov namreč morale plinovode, v kolikor bodo želele poceni ruski plin, ki ga v Grčiji porabijo dve tretjini - postaviti same. S tem Gazprom res ne bo lastnik plinovodov, kar je bila glavna zahteva Bruslja. Hkrati pa to seveda ne bo prav v ničemer pripomoglo k »diverzifikaciji« energetskih virov, saj bo plin tudi v južno Evropo še vedno prihajal iz Rusije (in ne preko Ukrajine, ki bo zmanjšana na »zahodni« del ostala stalna »nerazvita« prejemnica pomoči iz ZDA in EU), v primeru kakršnihkoli napetosti z EU pa bo imela Moskva še manj težav pri zapiranju plinskih pip, saj ne bo obremenjena še s škodo zaradi potencialno neuporabnih plinovodov. Svoje nove plinovode v Rusiji že gradijo tako, da bo plin po njih lahko potekal ne samo v smeri Evrope - pač pa tudi Azije. Če se EU ne bo že kmalu razširila na Azijo se torej Rusiji ni potrebno bati pomanjkanja trgov za izvoz svojega plina.

S seznama prihodnega Balkanskega toka je zelo očitno izbrisana tudi Bolgarija, ki je po navodilih iz Washingtona tudi najbolj nasprotovala Južnemu toku in bo sedaj plačala precejšnjo ceno za to svojo politiko. Po drugi strani pa ta sporazum za mnoge države, tudi Grčijo, kljub vsem težavam - ni slab. Grčija bo pridobila geostrateški pomen, še posebej čez nekaj let, ko bo Rusija prekinila dobave plina preko Ukrajine. Ruski Gazprom hkrati že danes pokrije približno dve tretjini grških potreb po plinu. Finančne prihodke pa bosta pridobili tudi Makedonija in Srbija.

Sporazum z Grčijo bi bil lahko podpisan že v naslednji torek, vsota ki naj bi jo Rusija nakazala Grčiji, pa se giblje od tri do pet milijard evrov. Grčija sicer pričakuje tudi plačilo obroka posojil mednarodnih »institucij«, ki pa z izplačilom zavlačujejo predvsem zaradi nezadovoljstva Nemčije z predlaganimi reformnimi ukrepi grške vlade. Grške obveznice so bile prav zato znova uvrščene na raven »smeti«, država pa se pospešeno približuje točki, ko bo morala razglasiti bankrot, saj brez novih posojil ne bo mogla odplačati svoje dolgove. Vsota, ki bi jo Grčija na ta način dobila od Rusije, bi tako lahko pokrila in celo presegla izdatke, ki jih ima Grčija nekje do junija letos.