Intervju: Katarina Bergant

G. Peter Petrovčič v intervjuju z dr. Katarino Bergant, okrožno državno tožilko in strokovnjakinjo za kazensko-pravne vidike delovanja preiskovalnih novinarjev, kot ponavadi izpostavi relevantna vprašanja iz labirinta naše kazensko pravne stvarnosti.

Lahko se le strinjamo s poudarki dr. Bergantove o pomenu svobode izražanja za obstoj svobodne družbe. Obenem sogovornica jasno pove, da (preiskovalnim) novinarjem ni podeljena nikakršna imuniteta v smislu kazenskega prava.

Ob omenjanju primera novinarjev pod krinko Sunday Timesa dr. Bergantova precizno poudari, da jim pri njihovem delu ni dovoljen poseg v človekove pravice in spodbujanje kriminalne dejavnosti, kar ponujanje navidezne podkupnine je. Vse to je protipravno. Sogovornica doda, da ji ni znano, na podlagi katerih dokazov sem bil obsojen.

Žal se tu zanimiv intervju konča.

Ostaja seveda neodgovorjeno vprašanje, kako to, da (neodvisno) sodišče ni bilo sposobno upoštevati zgoraj navedenih pravnih argumentov, ki so mu bili vsi predloženi. Poleg seveda tistega, da navidezno podkupovanje sploh ne more povzročiti objektivnega elementa kaznivega dejanja na pasivni strani.

Po mojem skromnem mnenju sodišče v osebi tviteraškega preiskovalnega sodnika sploh ni bilo sposobno ločevati med medijskim, političnim in pravnim nivojem zadeve. V sozvočju z duhom našega časa, ko v družbi imidža vse temelji na vtisu, se je odločilo presojati v skladu z medijskim pričakovanjem in drhalsko miselnostjo spletnih forumov.

Za pravno presojanje, ki temelji na vtisu in priklanjanju »javnemu mnenju«, pa bi težko trdili, da prispeva k pravni državi. Toda to je že tema za kakšen nov pogumen članek ali intervju.