Medle zaveze v reševanju begunske krize

Voditelji članic EU so na izrednem zasedanju o begunski krizi v Sredozemlju razpravljali o ukrepih za preprečitev novih tragedij in sprejeli politične zaveze. Veliko podrobnosti bo še treba doreči, človekoljubne organizacije so kritične. Slovenija je ponudila pomoč z vojaško ladjo Triglav, poleg naj bi ob upoštevanju določenih meril, na primer velikosti in BDP države, prevzela okoli 15 do 20 beguncev, je dejal premier Miro Cerar. 

Voditelji so sprejeli štiri politične zaveze: krepitev navzočnosti EU na morju, boj proti trgovcem z ljudmi, preprečevanje nezakonitih migracij in krepitev notranje solidarnosti.

Dogovorili so se za trikratno okrepitev finančnih sredstev za operacijo Triton v sklopu evropske agencije za nadzor zunanje meje Frontex, s čimer naj bi sredstva približno izenačili s tistimi, ki jih je imela italijanska operacija Mare Nostrum. Ta je bila ukinjena, ker je bila za Italijane predraga, nadomestila pa jo je operacija Triton, ki se je izkazala za nezadostno. Sprememb mandata Tritona ne bo, a v EU kljub temu pričakujejo, da bo povečanje njegovega proračuna okrepilo prizadevanja za iskanje in reševanje, saj je v skladu s pomorskim pravom vsako plovilo dolžno nuditi pomoč ljudem v stiski.

Cerar je prepričan, da je »Slovenija izkazala solidarnost na vse možne načine«. Od septembra bi Slovenci lahko znova pomagali z vojaško ladjo Triglav, ki se je že izkazala s sodelovanjem v italijanski operaciji Mare Nostrum. Štirje meseci operativnega delovanja Triglava bi po izračunih vlade stali okoli 1,6 milijona evrov, je pojasnil premier. Ta sredstva je po njegovih besedah do neke mere oziroma v celoti zmožna zagotoviti Slovenija sama, preučili pa bodo možnosti, koliko jih lahko pokrije EU. 

Zavezali so se tudi k ukrepanju za uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi s krepitvijo sistematičnih prizadevanj za odkrivanje, zaseg in uničenje njihovih plovil pred uporabo. EU pri tem razmišlja o možnosti vzpostavitve vojaške operacije, podobne pomorski operaciji za boj proti piratom ob somalijski obali Atalanti.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za vzpostavitev prvega prostovoljnega pilotnega programa preseljevanja beguncev za razbremenitev članic unije pod največjim migracijskim pritiskom. Pred vrhom se je omenjalo, da naj bi se članice zavezale k sprejemu najmanj 5000 beguncev, a na koncu so se voditelji izognili konkretni številki. Slovenija je po Cerarjevih besedah pripravljena sodelovati pri prevzemanju beguncev. »Število bi se lahko gibalo tam nekje med 15 in 20, a to so zelo preliminarne ocene,« je povedal.

Četrti sklenjen cilj vrha EU je preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov in odpravljanje vzrokov v državah izvora. EU želi okrepiti krepitev dialoga z Afriško unijo na vseh ravneh in o vseh vprašanjih. S tem ciljem bo Malta v prihodnjih tednih gostila vrh EU in Afriške unije o migracijah.

V človekoljubni organizaciji Amnesty International so se takoj po koncu vrha odzvali s kritiko, da je izkupiček le polovičarski. Na papirju se zdi, da so se evropske vlade resno soočile s humanitarno krizo, a v praksi so šele na pol poti, so opozorili.

Samo v zadnjih dneh je pri prečkanju Sredozemskega morja umrlo okrog tisoč beguncev, v naslednjih tednih naj bi se jih na pot odpravilo še do milijon.