Neža Mlakar

 |  Svet

Cinco de Mayo postal izgovor za pijančevanje

© Tomaž Lavrič

Cinco de Mayo je praznik, ko večina Američanov drvi v trgovine po zabojnike Corone. Mehiške pivovarne v teh dneh poslujejo z ogromnim dobičkom. Povprečen Američan ali mehiški priseljenec ne ve, zakaj na ta dan po grlu zliva tolikšne količine alkohola, a to vseeno počne. Zgodovinski pomen praznika, ki osvetljuje globljo povezavo med Američani in Mehičani, pa s pitjem postopoma utaplja v pozabo.

Cinco de Mayo je v Ameriki postal eden največjih pivskih praznikov. Po podatkih družbe Nielsen so Američani leta 2013 na dan 5. maja pokupili količine piva v vrednosti več kot 600 milijonov dolarjev, kar je več, kot je bilo prodano na dan svetega Patrika (St. Patric's Day), praznika, ko je točenje alkoholnih pijač osrednjega pomena.

Če pobrskamo za originalnim izvorom praznovanja, ki je danes skorajda že pozabljen, je Cinco de Mayo praznik, posvečen poklonu relativno neznani bitki pri Puebli, ki se nahaja okrog 130 kilometrov vzhodno od Mexico Cityja. Skupini mehiških borcev je 5. maja 1862 po nenavadnem naključju – bili so namreč številčno v velikem zaostanku – uspelo premagati francosko vojsko. Uspeh je bil le kratkotrajen, saj so bili čez manj kot leto dni potisnjeni nazaj v Mexico City, ki so ga nazadnje Francozi okupirali. Vseeno je praznik za Mehičane velikega pomena, ne samo zaradi presenetljive zmage, temveč tudi, ker so v tem času z Unijo imeli skupnega sovražnika. V istem času je namreč potekala ameriška državljanska vojna, v kateri so Francozi podprli Konfederacijo. Mehičani so z zmago pri Puebli ovirali francosko podporo Konfederaciji, kar je posledično vplivalo na usodo Unije. Praznik je postal še toliko bolj pomemben pri povezovanju mehiških priseljencev s celotno ameriško zgodbo v 60. letih 20. stoletja. Takrat je vzniknilo gibanje za državljanske pravice Chicano movement, ki jih je spodbujalo, naj sprejmejo svojo kulturno dediščino.

Ključni preobrat se je zgodil v letu 1989, ko je Gambrinous Group iz San Antonia, regionalni uvoznik Corone, začel z reklamno kampanjo spodbujati mehiške priseljence, naj dan obeležijo s pitjem piva mehiškega izvora. Kampanja se je prijela in v samo osmih letih je večina ljudi prepoznala praznik izključno po uživanju Corone, kar je pomenilo tudi zmago na strani mehiških pivovarn.

S tem, ko je praznik pridobil na popularnosti te vrste, je njegova povezava z resničnim pomenom začela bledeti, izgovor za zabavo pa s tem naraščati. Poleg dobičkonosnega poslovanja pivovarn se takrat v večjem delu Amerike začne poletje in s tem počitnice. Večina Američanov takrat išče izgovore za uživanje poletnih dni na soncu. Naloga prodajalcev piva pa je precej enostavna – vse, kar morajo narediti, je doliti nekaj goriva na ogenj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.