Kam je izginilo štopanje?

Si danes kdo sploh še upa na cesti pomoliti palec v zrak? Si kdo upa ustaviti štoparjem? Štopanje je dojeto kot nagnjenost k samomoru. Nevarno menda tudi ni le za štoparja, ampak tudi za voznike. Štoparji niso več radovedni mladostniki, ki iščejo pustolovščino, ampak blazni in nevarni manijaki, je današnje prevladujoče mnenje.

Začuda ljudje sploh še vemo, kako se dejansko štopa, saj je navada v ZDA skorajda že izumrla, piše Molly Osberg. »S to "nevarno" izkušnjo se srečamo le še prek literature in filmov, ki prakso včasih upodabljajo tudi na idiličen način, a prevladujejo predvsem brutalne kriminalne zgodbe. Posebej nevarno naj bi bilo, če si ženska, saj s tem poleg smrti menda tvegaš še spolni napad. Brati in gledati zgodbe o štopanju je torej v redu, a nikar ne podlezi želji po avanturi, saj te to ne bo pripeljalo nikamor, razen če je tvoja končna postaja smrt.«

Še nedavno štopanje ni bilo nič nenavadnega, marveč ustaljena oblika prevoza. Kaj se je spremenilo? Je zdaj res več serijskih morilcev na delu?

V Ameriki je štopanje prepovedano v štirih zveznih državah, stigmatizirano in regulirano pa v mnogih drugih. Prepoved in stigmatizacijo podpirajo zgodbe o brutalnem nasilju in spolnih napadih. Velja mit, da če bi nekoga pobral na cesti, bi lahko to – če nisi ti tisti, ki je nevaren – bilo tvoje zadnje srečanje.

A štopanje ni povsod tako odsvetovano. Ponekod ni samo sprejemljivo, ampak celo priporočljivo. Med te države sodita Kuba in Norveška, kjer menda prej dobiš štop kot prikličeš taksi.

Razlogov, zakaj štopanje ni več tako pogosto, kot je bilo še nedavno, je več. Poleg strahu pred štopanjem in štoparji je eden od dejavnikov, ki so zredčili štoparske vrste, gotovo dostopnost avtomobila. Vsako gospodinjstvo ima danes vsaj enega.

Drugi in morda celo poglavitni razlog za upad števila štoparjev pa so tehnologije, ki omogočajo, da poceni in hiter prevoz v želeni kraj najdemo preprosteje in hitreje kot s štopanjem.

Prevoz z neznancem po Sloveniji in tudi v evropska mesta najdemo, denimo, prek spletne strani Prevoz.org.

V mnogih drugih državah pa je vse bolj uveljavljena uporaba aplikacije Uber, prek katere prikličemo najbližjega voznika, ki prevoze opravlja za podjetje Uber. Cena na prevoženi kilometer se giblje okrog enega dolarja, podjetje pa si za globalno zagotavljanje storitve vzame od 20 do 25 odstotkov provizije.

Morda je na cestah res vse manj ljudi, ki molijo palec v zrak, a štopanje verjetno nikoli ne bo povsem utonilo v pozabo.