Fašisti ven iz Gorice!

Ob 100. obletnici vstopa Italije v 1. svetovno vojno je italijanska neofašistična organizacija CasaPound včeraj v Gorici organizirala shod z naslovom »Nekateri Italijani se ne predajo!«, na katerem so slavili začetek morije, ki je eno izmed najbolj živahnih mest v tem delu Evrope postavila v sredino frontnih spopadov.

A shod ni bil le komemoracija. S pomočjo tovrstnih koreografij CasaPound po italijanskih pokrajinah ustanavlja svoje regijske centre, pred kratkim jim je podoben dogodek uspel v Vidmu, v Trstu pa, kot v Gorici, niso bili najbolj dobrodošli. Fašistična grupacija, ki je sicer registrirana kot kulturno društvo, ima izjemno mrežo socialnih centrov. V njih skrbi za rasno čiste pavperizirane Italijane, ki so zaradi neoliberalnih reform in počasnega razkroja socialne države v vedno večji eksistencialni stiski. Za prihodnje lokalne volitve so že ustanovili stranko ter napovedali sodelovanje s prav tako fašistično Severno ligo. V boju za oblast pa še zdaleč niso sami. Tokrat jim je izdatno pomagal tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je CasiPound dovolil slavljenje »italijanske Gorice«.

Tudi proti tovrstnemu ignoriranju multikulturnega značaja Gorice je protest z naslovom Fašisti ven iz Gorice/Fascisti via da Gorizia pripravila skupina italijanskih in slovenskih kulturnih društev, sindikatov, strank, združenj antifašistov in drugih posameznikov, ki so uspeli shod CasePound popolnoma nevtralizirati. Prvotna trasa fašističnega procesa je namreč potekala od mejnega prehoda Rožna dolina prek praktično celega mesta do parka Rimembranza(op.a. park spomina), a so jo mestne oblasti kasneje zaradi napovedanega antifa protesta skrajšale na manj kot polovico. Poleg tega se je včeraj na obeh shodih na ulicah sicer popolnoma prazne Gorice zbralo približno enako število udeležencev. Po več kot dveh mesecih priprav, pri katerih je pomagala tako mestna kot državna politika, z odličnim finančnim zaledjem ter izjemno infrastrukturo po ostalih italijanskih pokrajinah, je za gibanje, ki je svoje »vojake” dovažalo z avtobusi iz celotne Italije - nič drugega kot poraz!

»V zadnjem tednu smo uspeli razbiti zid tišine, in celo do odzivov s strani vrha slovenske politike,« je bil zadovoljen Miha Kosovel, eden od motorjev protifašističnega shoda. Poudaril je še, da jim je »v izredno kratkem času uspelo spremeniti javno mnenje, in to je največji uspeh«.

Izredno razočaranje je nad slovensko politiko oziroma odnosom do tovrstnih manifestacij, na katerih prevladujejo zloščeni črni škornji in sovražno-hujskaška retorika, izrazil Miha Pogačar, tajnik društva TIGR. »Meni je žal, da naša vlada tega ne razume... Po našem mnenju bi morala adekvatno te stvari spremljati od začetka in ob takšnih dogodkih svetu sporočiti, kako je slovenski narod doživljal prvo svetovno vojno, in posebno, usodo po prvi svetovni vojni.«

»Mi člani društva TIGR imamo zaradi zgodovinskih izkušenj ničelno toleranco do takih stvari!« je bil jasen Pogačar na poti do glavne železniške postaje, kjer je bilo zbirno mesto antifašističnega shoda. »Ti dogodki niso nič novega. Tako kot se je Italija pripravljala na obletnico, smo se tudi mi, a z znatno manjšo intenziteto in manjšimi sredstvi.«

Manifestaciji sta sicer minili v miru, edini zaplet pa se je zgodil na mejnem prehodu Rožna dolina, kjer je italijanska policija zadržala avtobus slovenskih protestnikov. Tem so med približno eno uro trajajočim osebnim pregledom zaplenili transparente, antifa shod pa je zaradi te neprilike iz železniške postaje krenil z zamudo. Po dobri uri hoje se je okoli 1.000 ljudi zbralo na Travniku, kjer so potekali govori in krajši kulturni program, s hojo nazaj proti izhodišču pa je shod, poln najrazličnejših ljudi, zastav, glasb ter gesel trajal dobre tri ure.

Na drugi strani mesta pa je bila ekipa bolj disciplinirana. CasaPound si je svoj shod zamislila kot pravo vojaško komemoracijo, ki se odvija v popolni tišini. Slednja je epske razsežnosti dobila v parku Rimembranza, kjer so (samo moški) pripadniki CasePound eden po eden skoraj polno uro nosili prsti zemlje iz vseh koncev Italije ter jo stresali v obredno posodo. Združitvi Italije je sledil nagovor goriške mestne svetnice Silvane Romano, katerega najbolj čustveni deli so zveneli nekako takole: »Preplavljajo me čustva, ker lahko v tem parku vidim toliko trobojnic in bi vam imela veliko za povedati. Ampak vam bom dejala le hvala! Hvala, da ste prišli proslavit obletnico pričetka Velike vojne. Hvala! Hvala, da ste prišli in nam prinesli pest vaše zemlje. Ostanite enotni! In rotim vas, ostanite v tem parku in pokažite kaj je Gorica!« Govor pa je v zaključku uperila proti drugi skupini ter jih označila za psihološke teroriste.

Sledil je dolg govor Simone di Stefana, podpredsednika gibanja CasaPound. »Najprej bi se zahvalil občini in vsem osebam, ki so z veliko poguma omogočili današnjo manifestacijo, kljub, lahko bi rekli, mafijskemu ustrahovanju neke politične opcije in tistih imbicilov, ki mislijo, da lahko z nasiljem zaustavijo naraščajoč hudournik. Kajti to je naraščajoč hudournik in ga ne boste zaustavili ne z nasiljem, ne z obrekovanjem, ne s posebnimi zakoni, ker tu zbrani »militanti« so neprecenljive in nepopustljive osebe, ki so še vedno pripravljene dati vse za Nacijo.”

Organizatorji včerjašnjega antifašističnega protesta so tako z udeležbo kot s sporočilnostjo več kot preglasili fašistično proslavljanje začetka morije in kasnejšega poitaljenčevanja Gorice. A slabih tisoč pripadnikov gibanja CasaPound igra v zgodbi o ponovnem vzponu fašizma v Italiji stransko vlogo. Glavni oder je za današnji večer pripravljen v Trstu, na njem pa bosta nastopila ministrica za obrambo Roberta Pinotti ter predsednik Sergio Mattarella. Ali, kakor je dejal dijak slovenske gimnazije v Gorici: »Saj vsi vemo, kakšna je italijanska država.«