Sporno evropsko potapljanje afriških ladjic

Na spletni strani portala WikiLeaks so objavljeni novi, zaupni dokumenti Evropske Unije z načrti o novi vojaški misiji zoper tihotapce beguncev iz Libije in drugih severnoafriških držav v Evropo. Pomembnejšega med obema so pred nekaj dnevi sprejeli tudi obrambni ministri vseh 28 članic EU, kar pomeni, da je k temu dokumentu dala svoj pristanek tudi Slovenija.

Vendar pa naloga, ki se postavlja tudi pred slovenski "Triglav", ni prav nič posebej človekoljubna. Dokument, ki ga je pripravil vojaški odbor EU, je blago rečeno z mednarodnopravnega zornega kota precej problematičen, saj se ukvarja z vojaško operacijo EU na področju Libije, za kar pa EU ni pristojna, saj bi za to morala najprej dobiti dovoljenje VS OZN. Prav tako problematične so namere po uničevanju tihotapskih ladij v ozemeljskih vodah Libije v trenutku, ko se ladje šele pripravljajo na vkrcanje potnikov in podobno. Dokument namreč ne pojasnjuje, kako bi se bilo v takšnih trenutkih mogoče izogniti "kolateralnim žrtvam" oziroma temu, da vojaške ladje, brezpilotna letala in letala EU ob "luknjanju" čolnov domnevnih tihotapcev ne bi pomotoma ubila ali ranila še begunce, ki ob tem svoje države zapuščajo celo zaradi legitimnih razlogov.

Znano je namreč, da se je Libija po s strani večjega števila članic EU podprti vojaški intervenciji leta 2011 spremenila v "propadlo državo", ki je trenutno razdeljena na štiri večja in vrsto manjših območij, te pa nadzorujeta dve vladi, dva parlamenta, pripadniki Islamske države in vrsta plemen. Bombne napade zoper oblast v Libiji z namenom demokratizacije Libije so leta 2011 podprle številne evropske države, med njimi Belgija, Bolgarija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Romunija, Španija, Švedska in Velika Britanija. Vse omenjene države so sodelovale v napadih zveze NATO leta 2011 na Libijo, ki so državo pahnili v kaos in anarhijo.

Evropski načrt sedaj omenja možnost delovanja zoper sile kot so na primer ISIL "znotraj suverenega območja Libije". "Priznati je potrebno grožnjo po uporabi sile, še posebej med aktivnostmi vkrcavanja ali ob operacijah na kopnem, blizu nezavarovane obale ali pa pri interakciji z za plovbo neprimernimi plovili. V obzir je potrebno vzeti tudi potencialno prisotnost sovražnih sil, ekstremistov ali teroristov, kot so na primer Da'esh [ISIL]," piše v dokumentu EU. Dokument je precej drugačen od podobnih v preteklosti, saj se je evropska strategija doslej izogibala uničevanju civilne infrastrukture v Libiji. Načrt EU so zaradi nevarnosti ogrožanja življenj beguncev kritizirali tudi v različnih civilnodružbenih organizacijah. V načrtu se ukvarjajo tudi s to "nevarnostjo" v obliki "negativne publicitete", če bi "izgube življenj, točno ali netočno, pripisali delovanju ali nedelovanju evropskih sil". Da bi v EU lažje "upravljali" s tveganjem za reputacijo", dokument predvideva novo "evropsko informacijsko strategijo", s pomočjo katere naj bi "usmerjali upravljanje pričakovanj". Dokument prav tako priznava potrebo po "kalibraciji vojaške aktivnosti", še posebej v ozemeljskih vodah Libije ali na obali tako, "da bi se izognili destabilizaciji političnega procesa s povzročanjem kolateralne škode ter prekinjanju legitimne ekonomske aktivnosti ali ustvarjanje vtisa, da smo izbrali stran." Načrt upa na "multipliciranje" sredstev s sodelovanjem zveze NATO, EU Afriške Unije, Arabske lige in posameznih držav kot so Egipt, Tunizija in druge.

Kljub besedni "šminki" in verbalnemu maskiranju svoje vojaške intervencije s takšnim pristopom EU seveda tvega, da bo na podoben način, kot to očita drugim državam (predvsem pa ZDA in Rusiji) tudi sama prekršila suverenost Libije z vojaško intervencijo brez dovoljenja VS OZN, izpostavlja pa se tudi nevarnosti, da bo izgubila avreolo brezmadežnosti, saj je EU s tega piedestala lahko delila moralno vzvišene levite ostalim državam, ne da bi si roke umazala s krvjo. Načrt je tudi v nasprotju z zagotovili voditeljev EU, da ne bo nobene vojaške operacije na ozemlju Libije, saj je obala Libije vsekakor - njeno ozemlje. Po drugi strani pa je beguncev vse več. Samo letos je čez Sredozemlje" odšlo že okoli 170 000 ljudi, še okoli 200 000 pa jih na obalah Libije čaka na priložnost za prebeg. Ne glede na to pa je predvideno evropsko potapljanje afriških ladjic, kot razkriva dokument WikiLeaksa, očitno precej kratkoviden način reševanja begunskega vprašanja.