Fifa: Kjer korupcijo plačujejo človeška življenja

Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je bila v zadnjem tednu deležna kar nekaj negativne svetovne medijske pozornosti. V korupcijskem škandalu so bili aretirani ali so odstopili visoki funkcionarji organizacije, poleg tega pa se sedaj pojavljajo nove obtožbe o kršitvah človekovih pravic v članicah Fife. Tokrat je tarča kritik Katar, gostitelj svetovnega prvenstva 2022, ki za gradnjo infrastrukture izkorišča pretežno migrantske delavce.

Organizacije za človekove pravice, podjetja, ki dogodek sponzorirajo in tuji uradniki že nekaj časa opozarjajo na slabe delovne pogoje in nizke plače. Raziskava britanskega časopisa Guardian je lani pokazala, da bi do začetka svetovnega prvenstva leta 2022 lahko zaradi hudih razmer umrlo kar 4000 migrantskih delavcev. Od leta 2010, ko je Katar začel z gradnjo stadiona in ostale infrastrukture, jih je umrlo že več kot 1.200. Grozljive pogoje je ilustriral Marcel Štefančič, ko je v novi Mladini zapisal, "to, kar [delavci] opravljajo, ni delo, ampak igranje z življenjem". 

Po poročanju Mother Jones je nov val nezadovoljstva sprožila odločitev Katarja, da ne dovoli krajše prekinitve dela nepalskim delavcem po potresu, ki je aprila v Nepalu ubil več kot 8.000 njihovih rojakov. Nepalska vlada je na Fifo in njene sponzorje naslovila prošnjo, naj od Katarja zahtevajo dovoljenje, da nepalski delavci za kratek čas zapustijo svoja delovna mesta in se vrnejo domov. Katar je zahtevo zavrnil, češ da je dovoljenje že bilo izdano za 500 delavcev – kar je približno 0,1 odstotka vseh nepalskih delavcev v tej državi.

Kljub kritikam naj bi priprave na svetovno prvenstvo nadaljevali po načrtih. Katarski minister za delo Abudullah bin Saleh al-Khulaifi je celo napovedal, da bo država potrebovala še dodatne delavce za končanje gradnje stadiona in ostalih infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 220 milijard ameriških dolarjev. Medtem pa v Katarju v povprečju vsaka dva dni umre en nepalski delavec.

Več o nedavnih preizkušnjah Fife lahko preberete v članku Marcela Štenačiča, ki je izšel v novi Mladini>>