Naftna podlaga napadov na savdske šiite

V zadnjem času se je povečalo število bombnih napadov teroristov Islamske države v Savdski Arabiji. V šiitski Husejinovi mošeji prejšnji teden so bile tri žrtve, vendar bi jih lahko bilo še več, če se ne bi pravočasno odzvali pripadniki savdskih varnostnih sil.

Varnostniki so namreč opazili sumljiv avto in mu poskusili preprečiti, da se približa mošeji. Po nekaterih podatkih sta dva mlada pripadnika šiitske skupnosti ustavila napadalca, ki se je nato pognal v zrak skupaj z njima. Istočasno pa je v zadnjih dnevih prišlo do več napadov pripadnikov Hutijev na vojašnice v obmejnih področjih Savdske Arabije.

Povečanje število napadov v Savdski Arabiji, ki je bila doslej relativno mirna država, je povezano tako z intervencijo Savdske Arabije v Jemnu kot tudi s poskusi pripadnikov Islamske države, da zanetijo upor v Savdski Arabiji. Odnosi med večinskimi suniti in manjšinskimi šiiti v Savdski Arabiji že do zadnjih pretresov v regiji niso bili dobri. Po intervenciji Savdske Arabije v Jemnu, kjer Hutiji nastopajo v vlogi zaveznikov večinoma šiitskega Irana, pa so se še dodatno poslabšali.

Toda Savdska Arabija ima še en "problem" oziroma slabost, ki jo poskušajo izkoristiti tudi teroristični napadalci na šiitske mošeje v tej državi. Kot piše Informed Comment, se namreč večina naftnih nahajališč v Savdski Arabiji nahaja v vzhodni provinci, ki je blizu sosednjemu Iranu. V tej pokrajini živi večina od 2,4 milijonov šiitov, ki sicer predstavljajo največjo manjšino v tej državi z okoli 20 milijoni prebivalcev. Pomenljiv je na primer podatek, da je zelo velika večina delavcev na naftnih vrtinah šiitov. Iz teh vrtin pa vsak dan prihaja okoli 10,3 milijone sodčkov nafte na dan. Ker je celotna svetovna proizvodnja nafte okoli 93 milijonov sodčkov na dan to pomeni, da Savdska Arabija oskrbuje svet z okoli 11 odstotki nafte.

Z bombnimi napadi na šiitske mošeje poskušajo zato sunitski pripadniki Islamske države zanetiti spore med večinskimi suniti in manjšino šiitov v v Savdski Arabiji. Iranski tisk že poroča o demonstracijah v nekaterih mestih, na primer Katifu. Če bi to povzročilo nemire, upor ali nestabilnost, bi lahko bil najpomembnejši del proizvodnje Savdske Arabije uničen. Izpad 11 odstotkov proizvodnje pa ne bi pomenil samo 11-odstotno povečanje cen nafte, pač pa bistveno večji skok nafte na svetovnem trgu.

Ko se bodo ministri OPEC-a petega junija sestali na svojem zasedanju, ni pričakovati večjih sprememb cen nafte niti v prihodnje. Toda bombni napadi v Savdski Arabiji in vojna v Jemnu bi lahko, kot ocenjuje tudi Business Insider,  spremenila pristop Savdske Arabije, ki še zmeraj vztraja pri nizkih cenah nafte in nezmanjšani proizvodnji nafte, ki se je povzpela celo na 10,3 milijona sodčkov na dan. Stroški vojne v Jemnu in razni "protiteroristični" programi in napori so se namreč dvignili "do neba", to pa zmanjšuje sicer izjemno velike finančne rezerve Savdske Arabije. Samo februarja in marca je morala država dvigniti svojih 36 milijard dolarjev "forex rezerv" in zelo neverjetno je, da bi bil letošnji deficit države lahko samo 38 milijard dolarjev. Zelo verjetno je, da bo veliko večji. Ob tem je država vsem prebivalcem obljubila še dve dodatni plači, eno dodatno plačo pa so že dobili vsi pripadniki oboroženih sil.

Tudi v časniku Foreign Policy  se strinjajo z oceno, da je Savdska Arabija za uresničevanje svojih geopolitičnih interesov in zato, da bi škodila svojim političnim rivalom, predvsem Iranu in Rusiji, "napadla z naftnim orožjem".

Toda kljub temu, da je Savdska Arabija svetovni trg poplavila s poceni nafto, se ni zgodilo to, kar so njeni strategi pričakovali. Proizvodnja nafte v drugih državah se ni zmanjšala, prav nasprotno, od Venezuele do Rusije vse proizvajalke nafte nadaljujejo s črpanjem nafte blizu svojih rekordnih številk. V ZDA je naraščanje proizvodnje nekoliko upadlo, drugih učinkov pa politika "poceni nafte" ni imela, čeprav so državni proračuni v Iranu, Venezueli, Rusiji in še kje doživeli resen udarec. Ker so samo v ZDA proizvajalci nafte iz skrilavcev znižali stroške proizvodnje za 20 odstotkov, so po oceni nekaterih analitikov  savdski naftni strategi s svojo politiko dosegli obratne učinke od tistih, ki so jih želeli. Edini resen rezultat te politike bo dolgoročno zato padec prihodkov članic OPEC-a. Naftna "vojna" bo zato trajala precej dalj časa, kot so to pričakovali savdski strategi, zaradi malo višjega povpraševanja na trgu v prihodnje pa analitiki pričakujejo tudi nekoliko višje cene nafte - okoli 70 dolarjev za sodček - v letu 2016. Napadi v Savdski Arabiji so zato vsekakor terorizem, toda istočasno so, vsaj v očeh pripadnikov islamske države, ki jih ima Savdska Arabija za drugega in ne za prvega sovražnika države (pripadniki Islamske države pa Savdsko Arabijo sovražijo predvsem zaradi njenega zavezništva z ZDA) zato še nekaj več - poskus, da bi Savdski Arabiji izbili "naftno orožje" iz njenih rok.