Brezpilotno letalo ubilo 34 pogrebcev

Ameriški napad z brezpilotnim letalom je znova zadel pogrebno povorko. V pokrajini Khost v Afganistanu je velika skupina žalujočih spremljala enega od pokojnikov k zadnjemu počitku, trenutek kasneje pa je bilo 34 pogrebcev mrtvih, saj je kolono zadela raketa, izstreljena iz brezpilotnega letala. Povorka je bila organizirana zaradi pogreba enega od talibanskih borcev.

Afganistanska vlada je sicer zatrdila, da je potrebno "vse pogrebce označiti kot talibane". Tiskovni predstavnik talibanov Zabiullah Mujahid pa je potrdil, da je do napada res prišlo, glede žrtev pa je podal nekoliko drugačne podatke. Kot je povedal, so bili v napadu ubiti predvsem nedolžni civilisti iz nomadskega plemena, ki mu je pripadal tudi pokojni taliban, zaradi smrti katerega je bil organiziran pogreb. Tudi eden od poslancev iz omenjene regije je potrdil, da je bilo v napadu brezpilotnega letala ubitih večje število civilistov.

Zanimivo je tudi to, da so vse priče potrdile, da je do napada prišlo sredi pokopališča in med pogrebom, medtem ko je pokrajinska policija v Khostu izdala sporočilo, da je do napada prišlo na povsem drugem kraju, blizu pakistanske meje, kamor naj bi pred policijo poskusile zbežati talibanske sile. Civilne žrtve napadov z brezpilotnimi letali so namreč precejšnja težava za afganistanske oblasti. Nekdanji predsednik Hamid Harzaj je pogosto kritiziral ameriške napade, vendar je s tem zgolj razjezil domačo javnost, saj njegove kritike niso ustavile prihodnjih napadov, istočasno pa se je zameril tudi ameriškim oblastem. Sedanji predsednik Ghani je ubral drugačno pot, zato napadov brezpilotnih sploh ne komentira, policija pa očitno medijem pošilja neresnična sporočila.

Ameriški predsednik Barack Obama si je za razliko od nekdanjega predsednika Georga Busha, ki je imel kot svoje priljubljeno orožje za boj proti "teroristom" raje mučenje, izbral prav brezpilotna letala. Njihova prednost je v tem, da ob sicer nekoliko večji 'kolateralni škodi' ne povzročajo pravnih težav, v katere se je ameriška država zapletla ob pripiranju ujetnikov v Guantanamu na Kubi. Predsednik ZDA Barack Obama se je zaradi posledic napadov z brezpilotnimi letali opravičil le enkrat, pa še to komaj tedaj, ko je postalo jasno, da je raketa ubila ameriškega in italijanskega državljana. To je tedaj ostro kritiziral nekdanji predsedniški kandidat Ron Paul.  Raketa je namreč ubila dva ujetnika talibanov, in sicer Američana Warrena Weinsteina in Italijana Giovannija Lo Porto. "Biti ameriški državljan danes ne pomeni ničesar, saj ne veljajo nobeni zakoni in oba sta bila preprosto ubita, to je bil načrtovan uboj..." je tedaj dejal ameriški senator.

Britansko-jemenski novinar Abubakr Al-Shamahi je za Intercept tedaj dejal, da ga jezi, da 'nezahodne' civilne žrtve napadov z brezpilotnimi letali s strani ameriške administracije ne dobijo enakega priznanja kot zahodne žrtve. Novinar Naheed Mustafa pa je dejal, da je jezen, "ker so mediji po uboju dobrih zahodnjakov spoznali, da imamo problem z brezpilotnimi letali". Eugene Robinson je tedaj v Washingtonu Post zapisal, da je "vse prelahko ignorirati... dvomljivo moralo celotnega podjetja, vse dokler nesrečne žrtve niso zahodnjaki. Šele tedaj 'postranska škoda' postane velika novica in priložnost za javno izraženje obžalovanje." Tako je bilo tudi tokrat. Mrtva "zahodnjaka" sta si zaslužila opravičilo predsednika ZDA in zgodbo na naslovnici New York Timesa, novica o 34 ubitih pogrebcih sredi pokopališča pa je ostala zgolj drobna agencijska vest.