Darja Kocbek

, 07:10  |  Politika

Odpovej se svobodi, živi za delo, da se boš lahko pridružil strupeni paranoidni eliti

© Profimedia

Vemo, da se nam življenjske razmere slabšajo. Večina mladih ima malo možnosti, da bodo kdaj lastniki stanovanja ali si bodo lahko privoščili najem dostojnega. Naravo, katere čudesa bogatijo naše življenje in od katere je odvisno naše preživetje, naglo ropamo. Tisti v vladah in gospodarski eliti, od katerih pričakujemo vodstvo, ne ustavljajo tega propadanja, ampak ga pospešujejo, v Guardianu  opozarja avtor, novinar in aktivist George Monbiot.

Politični sistem, ki ponuja takšen rezultat, vzdržuje prepričanje, da se lahko pridružimo eliti, če se dovolj potrudimo, četudi se življenjski standard slabša in je nezmožnost napredovanja po socialni lestvici tako rekoč zabetonirana. Toda k čemu težimo? Si želimo življenja, ki je boljše od tistega, ki ga že imamo, ali slabše?

Justin Kwan, analitik Global Power & Utilities, ki je del banke Barclays', je pravkar na študente, ki jih zanima poletna praksa, naslovil elektronsko pošto »Dobrodošli v džungli«. Monbiot razlaga, da je to sporočilo bežen vpogled v strupeno kulturo elite. »Želim vam predstaviti 10 zapovedi za moč… Devet tednov boste po njih živeli in umirali… Od vas pričakujemo, da zvečer odhajate zadnji, ne glede na vse… Priporočam vam, da si v pisarno prinesete vzglavnik. Z njim je spanje pod mizo veliko bolj udobno… praksa res pomeni, da ste devet tednov zavezani za mizo… eden od praktikantov je našega uslužbenca vprašal, če bi lahko dobil en konec tedna prosto za srečanje družine – rečeno mu je bilo, da lahko gre. A rečeno mu je tudi bilo, naj vrne pametni telefon in pospravi mizo… Čas za igranje je mimo, čas je, da se privežete,« piše Kwan.

Čas za igro je mimo, toda ali so ga ti študenti kdaj sploh imeli, pa sprašuje George Monbiot. Če imajo takšne starše, kot so bili prejšnji mesec predstavljeni v dnevniku Financial Times, ga najbrž niso imeli. V članku je bila namreč predstavljena nova priložnost za zaposlitev. To je inštruktor za malčke. Ljudje, ki za to storitev zahtevajo 290 funtov na uro, morajo spraviti malčke na pravo pot, da se bodo lahko vpisali na elitno univerzo.

V članku Financial Timesa je bilo navedeno, da te inštruktorje najemajo starši, ki so se že odločili, da se bo njihov šestmesečni sin vpisal na univerzo Cambridge, zaposlil pa se bo pri Deutsche Bank. Omenili so tudi starše, katerih dveletna hči ima dva popoldneva na teden inštruktorja za matematiko in opismenjevanje, poleg tega ima vsak teden še učenje fonetike in branja, drame, klavirja, francoščine za začetnike in plavanja. Njeni starši razmišljajo še, da bi ji dodali učenje kitajščine in španščine. Ko je novinar Financial Timesa obiskal družino, je deklica bila tako izčrpana in na koncu z močmi, da je komaj odprla usta.

V New Yorku svetovalci za igranje, ki na uro računajo 450 dolarjev, učijo malčke socialnih veščin, ki jim lahko pomagajo zagotoviti vpis na najbolj prestižne zasebne šole. Učijo jih, kako prikriti, da imajo znake za avtizem, ki jim lahko zmanjšajo možnosti, da jih takšna šola izbere. Od otroštva do zaposlitve, to je miselnost, ki zanika življenje in ljubezen, njegova podlaga ni veselje ali zadovoljstvo, ampak ambicija, ki je obupna in nesmiselna, saj ne more nadomestiti tistega, česar ne onemogoča. To so otroštvo, družinsko življenje, radosti poletja, smiselno in produktivno delo, občutek prihoda, življenje v trenutku.

Za namene te strupene kulture se spreminja namen gospodarstva, na novo se piše socialni sporazum, eliti ni treba plačevati davkov, zanjo ne veljajo pravila in druge omejitve, ki jih je vzpostavila demokracija.

Pisatelj Izaak Walton je leta 1653 v knjigi Popolni ribič (The Compleat Angler) opisal usodo »ubogih bogatih ljudi«, ki najprej porabijo ves čas za to, da bi pridobili, nato pa za skrb, da bi obdržali. To so ljudje, ki jim je usojeno, da so bogati, potem pa so vedno zaposleni in odklopljeni. George Monbiot dodaja, da danes to usodo slavimo. »Končaj domačo nalogo, naredi izpite, v 20 letih svojega življenja se izogibaj dnevni svetlobi, pa boš tudi ti lahko živel kot elita. Toda kdo pri zdravi pameti bi to želel,« zaključuje Monbiot.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.