Fillon proti »križarskemu pohodu« zoper Rusijo

Nekdanji predsednik francoske vlade Francois Fillon je v pogovoru za francoske medije precej ostro kritiziral ameriško politiko do Evrope in se zavzel za večjo samostojnost Evropske unije ter obsodil »križarsko vojno zoper Rusijo«, v katero evropske države potiskajo ZDA. Francois Fillion je bil predsednik francoske vlade v času Nicholasa Sarkozyja med leti 2007 in 2012. V pogovoru za francoske medije je dejal, da evropska politika ni neodvisna od ZDA. »Danes Evropa ni neodvisna... ZDA potiskajo EU v križarsko vojno zoper Rusijo, kar je v nasprotju z interesi Evrope,« je dejal Fillon za francosko televizijo BFMTV.

Po oceni Fillona Washington izvaja »izjemno nevarno« politiko na Bližnjem vzhodu, s katero pa so se evropske države prisiljene strinjati. Ob tem je Nemčijo obtožil, da je vohunila za Francijo ne v interesu Nemčije, pač pa zaradi interesov ZDA. ZDA na podoben način tudi pritiskajo na Nemčijo glede iskanja rešitve za Grčijo. Po njegovi oceni se »ameriški pravosodni sistem« tudi zelo pogosto vmešava v delo »evropskega pravnega sistema«. Fillon je tako prepričan, da Evropa »ni neodvisna« in zato poziva k »široki debati o tem, kako bi Evropa lahko dosegla svojo neodvisnost«. Vendar pa to ne bo mogoče, če bo Evropa naredila korak naprej in podpisala sporazum o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu oziroma TTIP. Ta sporazum naj bi sicer po predvidevanjih njegovih zagovornikov vplival na to, da bi se evropski BDP zaradi povečanja medsebojnih investicij in trgovanja med EU in ZDA dvignil za več kot 120 milijard, ameriški pa za 90 milijard dolarjev ter prinesel odpiranje več sto tisoč delovnih mest v Evropi in najmanj 700.000 novih delovnih mest v ZDA. Vendar sporazum vsebuje tudi številne pasti za državljane EU in ugodnosti za tuja mednarodna podjetja, saj bi predvsem tuje multinacionalke s pomočjo tega sporazuma lahko preprosto iztožile evropske države zaradi zakonodaje, ki ne bi bila v skladu z interesi multinacionalk. Prav zato je TTIP že doživel resne kritike, glasovanje o tem sporazumu v Evropskem parlamentu pa je bilo po ostrih razpravah in neenotnosti poslancev na koncu celo umaknjeno z dnevnega reda. Sporazum naj bi namreč evropski trg odprl za gensko spremenjeno hrano, omejil ekonomsko suverenost EU, znižal nekatere evropske standarde zaščite potrošnikov in kmetijstva ter prinesel nove obremenitve za okolje. »Jaz sem vsekakor proti temu sporazumu v obliki, v kateri je sedaj,« je dejal nekdanji predsednik francoske vlade.

Sicer pa je bila Evropa priča novemu vmešavanju ZDA prav nedavno, ob obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Vatikanu. Tokrat tarča ameriške diplomatske intervencije ni bil kakšen evropski politik, pač pa celo poglavar Rimskokatoliške cerkve sam. Samo nekaj ur pred obiskom Vladimirja Putina pri papežu Frančišku je namreč ameriški veleposlanik pri Svetem sedežu Kenneth Hackett pozval papeža, da naj pokaže »trše« stališče do ruskega predsednika. Pri tem je Hackett še posebej poudaril, da bi Vatikan moral »povedati kaj več o Ukrajini« in bi »lahko povedal nekaj več o svoji »zaskrbljenosti zaradi ozemeljske celovitosti«. »Morda je to priložnost za Svetega očeta, da zasebno izrazi svojo zaskrbljenost«, je dejal ameriški veleposlanik v Vatikanu ter dodal, da se papež zagotovo zaveda nasilja v Ukrajini. Kljub temu pa papež na avdienci s Putinom teh vprašanj ni izpostavil, pač pa je poudaril pomen humanitarne pomoči in reševanje krize na podlagi drugega sporazuma iz Minska. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je bil manj obziren. Dejal je, da je »podučevanje papeža« in »pretvarjanje, da ima nekdo pravico podučevati papeža« vsekakor »nova poteza« v mednarodni diplomaciji ter da je to hkrati »velika odgovornost«.