Igor Mekina

 |  Svet

Albafon pustil dolgove Telekomovemu One

Zapleti zaradi Cinvena in njegovih dodatnih pogojev pri prodaji Telekoma so bili - na srečo in za zdaj - temeljni kamen spotike pri prodaji slovenskega Telekoma. Da ima slovenski Telekom res težave in to predvsem na makedonskem trgu, pa priča informacija, da je četrti največji mobilni operater v Makedoniji zaradi nakopičenih dolgov prenehal z delom. Gre za operaterja Albafon, ki je bil usmerjen skoraj izključno na pokrivanje potreb albanskega prebivalstva (kar je očitno tudi z njihove spletne strani) v tej državi. Albafon je vsem svojim uporabnikom poslal SMS z pojasnilom, da je podjetje prenehalo z delom in da si morajo poiskati druge ponudnike storitev mobilne telefonije. Albafon naj bi sprejel tudi »ustrezne korake«, če bodo uporabniki uslug zahtevali odškodnine zaradi prekinitve poslovanja Albafona. 

To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi Albafon deloval kot »virtualni« mobilni operater, ki je uporabljal mrežo mobilnega operaterja One, ki je v lasti slovenskega Telekoma. V dveh letih je uspel zbrati komaj 16.000 naročnikov, na koncu pa mu je One prav zaradi nakopičenih dolgov tudi odpovedal pogodbo, saj Albafon ni ponudil nobenega načrta za odplačilo dolgov. Kar seveda pomeni, da se je za Telekomov One partnerstvo z Albafonom izkazalo kot precej slaba investicija, po kateri so Telekomovemu hčerinskemu podjetju ostali predvsem dolgovi, to pa je seveda vplivalo tudi na nižanje cene matičnega podjetja, saj je Cinven kot edini ponudnik za Telekom ponudil komajda 860 milijonov evrov, pa še to samo ob dodatnih pogojih, ki niso pokrivali izgub slovenskega podjetja na makedonskem trgu.

Slovensko ne-prodajo Telekoma pa budno spremljajo tudi v sosednji Srbiji, kjer prav tako prodajajo Telekom in kjer so v srbski vladi upali, da bodo svoj Telekom lahko prodali celo po vsaj polovični ceni podobno velikega portugalskega »PT«, ki je bil prodan za 7,4 milijarde evrov. »Odgovor na vprašanje, koliko je vreden »Telekom Srbija«, bi morala dati naslednji mesec francoska banka Lazzar, v vlogi privatizacijskega svetovalca tega podjetja. Neuradne ocene gredo od 2,5 milijarde evrov, kolikor je Telekom ocenil prejšnji svetovalec, do 10 milijard evrov, kolikor predstavniki sindikata trdijo, da je vredno najbolj dobičkonosno srbsko podjetje, ki posluje na treh regionalnih trgih in zaposluje 14.000 ljudi. »Najboljši pokazatelj glede cene, ki bi jo na javnem razpisu lahko dosegel Telekom, bo prodaja slovenskega telekoma, ki bi se morala končati kmalu. Slovensko podjetje je trenutno vredno 900 milijonov evrov, videli pa bomo, kolikšno ceno bi lahko dosegel sam nadzorni paket delnic,« je za beograjske Novosti še pred neuspešno prodajo Telekoma britanskemu skladu Cinven dejal borzni posrednik Nenad Gujaničić.

V srbskem primeru na slabše pogoje prodaje vplivata slabo stanje domačih javnih financ in stagnacija poslovanja srbskega Telekoma v zadnjih nekaj letih ter slaba kupna moč na trgih, kjer Telekom posluje (Srbija, Černa Gora, BiH), pozitivno pa kljub temu velika dobičkonosnost, kot tudi boljše stanje na svetovnih borzah. Telekom Srbija je namreč po podatkih Agencije za javne registre četrto podjetje po dohodkih v Srbiji v letu 2013 in »polni« okoli 12 odstotkov proračuna Srbije. Po podatkih podjetja Deloitte je srbski Telekom v centralni Evropi med 17 državami na šestem mestu po dobičku na področju telekomunikacij in medijev. Prav zato analiza, ki jo je podpisalo več sto članov Akademije inženirskih znanosti Srbije, kaže, da Srbija ne bi smela prodati Telekoma. Predsednik srbske vlade je sicer dejal, da Srbija ne bo za vsako ceno in še posebej ne pod ceno prodajala svojega Telekoma. Po drugi strani pa v Sloveniji Telekom prodajamo močno pod ceno, kot je pokazala analiza, ki smo jo pridobili v uredništvu Mladine. Sodeč po analizi naj bi bila srednja vrednost Telekomove delnice 190,9 evra, ocenjena vrednost Telekoma pa 1,671 milijarde evrov. Ali z drugimi besedami, skoraj dvakrat več, za kolikor ga namerava prodati vlada, oziroma SDH.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.