Tamara Kajtazović

 |  Svet

Opustošenja po svetovnih prvenstvih

Obljube Mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC) in FIFE o investicijah za gostiteljska mesta olimpijskih iger in svetovnih prvenstev so sladke. Investicije naj bi modernizirale infrastrukturo, prinesle porast turizma, izboljšano javno zdravstvo, en mesec pozornosti svetovne javnosti in večno hvaležnost domačih volivcev. Kaj pa stroški? No, učinek domin bo zagotovo tako velik, da se bo zapravljanje samo poplačalo. Pa se res?

Te obljube so redko izpolnjene in po dogodkih sledi razočaranje, razkriva ameriški športni ekonomist Andrew Zimbalist v svoji knjigi »Circus Maximus«, ki jo povzema The Economist. Olimpijske igre so Londonu s televizijskimi pravicami, prodajo vstopnic in podobnim prinesle 5,2 milijarde dolarja prihodka. Mesto, kot je London, ki že ima infrastrukturo, lahko olimpijske igre organizira za veliko nižji strošek in tako generira dobiček. A v zadnjih nekaj desetletjih si Mednarodni olimpijski komite odšteva čedalje večji del prihodkov – od televizijskih pravic dobi 70 odstotkov, medtem ko je med leti 1960 in 1980 dobivala manj kot štiri odstotke. Prav tako je malo dokazov, da ti športni dogodki pripeljejo več turistov kot običajno: Peking in London sta imela v času poletnih olimpijskih iger manj turistov kot v enakem obdobju leto poprej.

Mednarodne športne organizacije se branijo obtožb, saj tudi same pokrivajo del stroškov za gostovanje tekmovanja. FIFA recimo pokriva celoten proračun za delovanje svetovnega prvenstva, a ti stroški predstavljajo le majhen del cene gostovanja – največji delež predstavlja gradnja stadionov in prometne infrastrukture. Te stroške v celoti nosi gostitelj. Mednarodni olimpijske komite in FIFA ponavadi izbereta ravno gostitelja z najbolj ambicioznimi načrti za novo gradnjo.

Zagovorniki gostovanja športnih tekmovanj pravijo, da taki infrastrukturni projekti prinašajo trajne koristi za prebivalstvo tudi potem, ko se tekmovanje konča. A tudi te trditve so popolnoma zavajajoče, pravi Zimbalist. Navaja nešteto primerov zapuščenih objektov, ki so bili v gostiteljskih mestih zgrajeni za namene olimpijskih iger ali svetovnega prvenstva v nogometu: recimo zapuščen stadion za odbojko v Atenah, zaraščeno dirkališče v Pekingu, stadion v Braziliji, ki ima 40.000 sedežev, a sedaj gosti tekme, ki jih obišče 1500 nogometnih navdušencev. Guardian je recimo objavil fotografije zapuščenih objektov po olimpijskih igrah v Atenah. Te strukture zahtevajo milijone dolarjev letno za vzdrževanje, dediščina gostovanja športnih tekmovanj so tako predvsem stroški in dolgovi.

Če upoštevamo še človeški davek korupcije, ki ta tekmovanja spremlja, je cena še toliko višja. Kot smo pisali po aferi korupcije v Fifi, so čedalje glasnejši tudi glasovi o kršitvah človekovih pravic in človeških žrtvah, ki so jih člani Fife s koruptivnimi praksami neposredno povzročili. Tudi Marcel Štefančič, jr. je v Mladini pisal, da se je Fifa pod Seppom Blatterjem prelevila v centralni komite najčistejšega kapitalizma. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.