Zakaj Grčija (ne) bo bankrotirala 30. junija

Grčija se vse hitreje bliža bankrotu, ključni datum pa naj bi bil 30. junij, ko bi Grčija morala odplačati 1,6 milijarde evrov obroka kredita Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Toda kot pokaže natančnejša analiza, je bolj pomemben datum za Grčijo 20. julij in obdobje za tem, prav to pa verjetno pojasnjuje tudi, zakaj imajo grški pogajalci v pogovorih z nemškimi in francoskimi bankirji in politiki še vedno precej mirne živce. Kot namreč kaže analiza Bloomberga, bi v primeru, če Grčija ne bo plačala svojega obroka plačila do 30. junija, bilo to morda »slabše za posojilodajalce kot za Grčijo«.

Obstaja namreč razlika med zamudo plačila investitorjem v delnice in zamudo pri plačilu obroka kredita instituciji, kot je IMF. V skladu s politiko denarnega sklada tiste države, ki ne plačajo obroka, postanejo »zamudniki«, ne pa »bankrotiranci«, zato IMF zaradi zamude plačila sploh ne uporablja besede »bankrot« (default), kot je pojasnil tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice. Tudi tri vodilne institucije za ocenjevanje finančnega stanja so sporočile, da zamuda plačila ne pomeni tudi formalnega bankrota države. Zato bodo formalne posledice za Grčijo začasne in majhne, vse dokler se Grčija in upniki pogajajo o poplačilu dolga. Toda udarec za IMF in njegovo kredibilnost bo večji, saj bo sklad zato morda v prihodnje imel večje težave, ko bo želel posojilodajalce prepričati v nujo reprogramiranja kakšnih drugih posojil.

Če Grčija ne bo plačala obroka plačila, se bo uvrstila med druge države v istem položaju – Zimbabve, Sudan in Somalijo, ki MDS-u skupaj dolgujejo približno enako vsoto denarja, 1,8 milijarde evrov. Da je država območja evra v takšnem položaju sicer za EU ni ravno pohvalno, toda tudi to je cena za vzpostavitev območja evra z resnimi konstrukcijskimi napakami. Grčijo zaradi zamujenega plačila zato zagotovo ne čaka avtomatski bankrot, kot so napovedovali bombastični naslovi večine medijev v zadnjem času. Ko pa bo že v »zamudi« in jo bo nekako preživela, pa bo Grčija imela bolj malo interesa za to, da obrok hitro plača. Grčijo namreč čakajo podobna plačila iz meseca v mesec, vse do leta 2030, v skupni višini preko 26 milijard evrov. Večja težava bo 3,5 milijarde, ki jih bo Evropska centralna banka (ECB) od Grčije zahtevala 20. julija. Če ta obrok ne bo plačan, bi ECB najverjetneje suspendirala vsa sredstva iz reševalnih fondov za Grčijo. Grško neplačevanje obrokov IMF pa bi lahko spodkopalo kredibilnost sklada tudi v razmerju do Kitajske, Indije in drugih pomembnih držav.

Kar bo sledilo zatem, bo zelo počasen proces. Dva tedna po grški zamudi plačila IMF bodo uradniki napisali pismo Grčiji, v katerem jo bodo spomnili, da ni plačala obroka kredita ter zahtevali »takojšnje plačilo«, Grčiji tudi ne bodo dajali novih posojil, vse dokler ne poplača starih dolgov. Mesec dni zatem bo direktorica obvestila izvršni odbor o grškem ne-plačilu obroka. In šele po treh mesecih bo IMF napisal »kratko sporočilo o stanju«, kjer bo podatek o zamudi plačila grškega obroka objavil na svoji spletni strani. Šele dve leti po neizpolnjeni obveznosti pa lahko IMF začne postopek izključitve članstva Grčije. Postopek je torej zelo počasen in kot pravi nekdanji uslužbenec ameriškega finančnega ministrstva, ki dela danes za inštitut za mednarodno gospodarstvo Peterson, »je takšen še iz časov, ko finančni trgi niso delovali iz sekunde v sekundo«.

Grčija zato ne bo tako hitro »bankrotirala«, kot si tako zelo želijo nekateri, če pa bo, bo to predvsem zasluga tistih, ki so vzpostavili sistem, ki je z umetno nizko postavljenimi obrestnimi merami privilegiral in podpiral države evropskega »središča«, kamor si po viziji našega predsednika menda tako zelo želi priti tudi Slovenija, ter zaradi pomanjkanja carinske in monetarne zaščite v tem sistemu dejansko izkoriščal države evropske periferije, kot na primer prav Grčijo.