»Spisek za privatizacijo, ki je bil narejen po političnih preferencah«

Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je obravnaval predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Člani odbora so bili različnega mnenja glede primernosti trenutnega predloga, a so na koncu sprejeli dopolnila koalicije in potrdili predlog v celoti. Odbor pa je zavrnil vrsto dopolnil, ki jih je predlagala Združena levica in s katerimi je želela v strategijo vnesti med drugim upoštevanje tudi nefinančnih ciljev, kot so cilji glede zaposlenosti in delovnih mest ter glede regionalnega, okoljskega in socialnega razvoja.

V opoziciji so bili nad predlogom razočarani. Luka Mesec iz Združene levice je izpostavil, da gre za pomemben dokument, ki bo določil družbeni in ekonomski razvoj v prihodnjih letih. A po njegovem mnenju ne gre za premišljeno strategijo, ampak za »spisek za privatizacijo, ki je bil narejen po političnih preferencah«.

V Združeni levici so predlagali vrsto dopolnil, s katerimi želijo med drugim odpraviti sklicevanje na strateške dokumente, ki še niso sprejeti, vnesti tudi nekomercialne cilje, povezane z zaposlovanjem in soodločanjem zaposlenih, spremeniti klasifikacijo naložb ter v klasifikacijo vključiti tudi podjetja s seznama 15 podjetij za privatizacijo, ki ga je sprejel državni zbor.

Alenka Bratušek (ZaAB) je želela, da bi v pripravo strategije vključili tudi opozicijo ter da bi bila to strategija upravljanja »premoženja Slovenije, ne koalicije«. Po njenih besedah je bil cilj sprememb zakona o SDH, da se strategija sprejme s čim širšim konsenzom, sedaj pa je vložen amandma, da se bi jo lahko spreminjalo po vsakokratnih željah.

V koaliciji predlog brani predvsem stranka SMC. Dušan Verbič (SMC) je navedel podatke o tem, da so podjetja v državni lasti manj dobičkonosna, in dejal, da je v določenem obsegu potreben umik države iz lastništva, ker da so ta podjetja praviloma slabo upravljana, od njih pa da imajo koristi interesne skupine. Strategija po njegovih besedah zagotavlja nevpletanje politike in interesnih skupin v vsakodnevno upravljanje družb ter lastniku omogoča, da upravljalcu postavi jasne cilje.

Od članov SD je razpravljal le Janko Veber, ki je napovedal, da predloga ne bo podprl, ker je predvidena privatizacija bank. Brez lastništva bank pa po njegovem mnenju država ne bo imela nadzora nad doseganjem ciljev v posameznih sektorjih, kot je razvoj prometne in energetske infrastrukture, zavarovalništva ipd. »Nič ne bo v naši moči, če bodo banke v lasti tujcev,« je dejal.

Po sedanji opredelitvi bosta 28-odstotni delež Slovenskega državnega holdinga (SDH) in 34,47-odstotni delež zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav opredeljena kot strateška naložba, kar pomeni ohranitev več kot 50-odstotnega deleža. Drugo sprejeto vsebinsko dopolnilo se nanaša na spremembe strategije. Predlog nove strategije se bo oblikoval ali na predlog SDH ob spremenjenih gospodarskih razmerah ali na predlog vlade v primeru drugih spremenjenih okoliščin - dopolnilo določa, da vlada v enem letu opravi revizijo strategije in v primeru spremenjenih gospodarskih in drugih okoliščin DZ predlaga spremembe strategije oz. novo strategijo.

Koalicija je sprejela tudi dopolnilo, s katerim poudarjajo strateški značaj posameznih naložb Slovenskih železnic (SŽ), ki predstavljajo podporo njihovi osnovni dejavnosti. Tako je določeno, da so dejavnosti potniškega in tovornega prometa, infrastrukture, gradbeništva ter vleke in tehnike osnovna strateška dejavnost SŽ, zato se te naložbe ohranja v višini več kot 50-odstotnega deleža.

V Mladini smo pisali o tem, da je bila javnost iz procesa nastajanja in sprejemanja strategije upravljanja državnega premoženja popolnoma izključena. Ni bilo javne razprave, kaj šele referenduma. Pa bi moral biti, meni prof. dr. Franjo Štiblar, predstojnik pravno-ekonomske katedre Pravne fakultete v Ljubljani.