Legendarni poljski skladatelj in dirigent v Cankarjevem domu

Krzysztof Penderecki, prejemnik številnih nagrad, med drugim treh grammyjev, velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti instrumentov in človeškega glasu. Na 63. Ljubljana festivalu bo v ponedeljek, 6. julija ob 20.00 predstavil Poljski rekviem, eno svojih najpomembnejših del, posvečeno nekaterim tragičnim dogodkom v poljski zgodovini in njenim junakom, ki ga bodo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Zbor Opere SNG Maribor, Komorni zbor Ave in štirje solisti: sopranistka Iwona Hossa, mezzosopranistka Agnieszka Rehlis, tenorist Adam Zdunikowsk, basist Liudas Mikalauskas.

Skladatelj, dirigent in akademik Krzysztof Penderecki velja za največjega živečega poljskega skladatelja in enega tistih, ki pomembno oblikuje današnjo glasbo. Poljski rekviem, ki ga bo predstavil v Cankarjevem domu, nosi v sebi politično družbene povezave s številnimi dogodki. Mnogi menijo, da gre pravzaprav za nekakšno skladbo v nastajanju, po drugi strani pa je poklon tihemu spominu na tragične dogodke v poljski zgodovini, občudovanje samozavesti tega preizkušanega naroda in globoko religiozno sporočilo.

Začetki tega dela segajo v leto 1980, ko je nastala Lacrimosa, ki jo je Penderecki napisal v spomin Lechu Walesi in gibanju Solidarnost ter žrtvam vstaje pristaniških delavcev v Gdansku. Leta 1981 je nastal Agnus v spomin na kardinala Wyszynskega, vodilno osebnost poljske Cerkve. Drugi stavki so posvečeni poljskim žrtvam taborišča Auschwitz, žrtvam varšavske vstaje proti nacistom leta 1944 in ruskemu poboju poljske inteligence v Katinskem gozdu. Leta 2005 je dodal še Ciaccono za godala v spomin na Karola Wojtylo, priljubljenega poljskega papeža Janeza Pavla II. 

Poljski rekviem je ena najobsežnejših partitur, ki jih je Penderecki napisal v osemdesetih letih in slogovno sodi k delom v neoromantičnem glasbenem jeziku poznih sedemdesetih, vendar je prepleten tudi z elementi eksperimentiranja, značilnega za skladateljevo zgodnje ustvarjalno obdobje. Praizvedba je bila pod dirigentskim vodstvom Mstislava Rostropoviča konec septembra 1984 v Stuttgartu. Premiera revidirane verzije (z dodanim Sanctusom) je bila leta 1993 v Stockholmu na festivalu Penderecki, kjer je za dirigentskim pultom stal avtor, praizvedba dokončne verzije tega epohalnega dela z vključeno Ciaccono pa je bila leta 2005 pod vodstvom skladatelja v Vroclavu.