7. 7. 2015 | Svet
»Vrata za pogajanja ostajajo Grčiji odprta«
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta v izjavi po srečanju v Parizu poudarila, da vrata za nadaljevanje pogajanj z Grčijo po referendumskem »ne« pogojem posojilodajalcev v zameno za novo finančno pomoč ostajajo odprta. Grška vlada mora predstaviti nove predloge, odločitev za nadaljevanje pogajanj pa bo odvisna tudi od politične volje ostalih evrskih članic. Finančni ministri območja evra in voditelji evrskih držav nove grške predloge pričakujejo danes, ko bosta v Bruslju potekala izredno zasedanje evroskupine in vrh območja evra.
Grčija ima sicer novega finančnega ministra, Evklida Cakalatorsa, ki je bil vodja grške skupine za pogajanja s posojilodajalci. Po referendumu je namreč odstopil finančni minister Janis Varufakis. Kot smo pisali, je kot razlog navedel namige nekaterih članov evrske skupine, da bi bila zaželena njegova odsotnost na pogajanjih, kar je tudi premier Cipras ocenil kot morebiti koristno za dosego sporazuma.
Grške banke ostajajo zaprte vsaj še do srede, v veljavi ostajajo tudi omejitve kapitalskih tokov, ki med drugim dvige gotovine na bankomatih omejujejo na 60 evrov na dan. Ukrepi so v veljavi od ponedeljka minuli teden in močno otežujejo vsakodnevno življenje Grkov, nadaljnje odločitve pa so odvisne od odločitev Evropske centralne banke (ECB) glede izredne likvidnostne pomoči grškim bankam, od katerih so te že nekaj tednov odvisne. Grška centralna banka je namreč zaprosila za dvig zgornje meje likvidnostne pomoči, ki je trenutno pri okoli 89 milijardah evrov. A Svet ECB je včeraj sklenil, da zgornjo mejo izredne likvidnostne pomoči grškim bankam ohrani nespremenjeno. Guvernerji nacionalnih centralnih bank, med njimi guverner Banke Slovenije Boštjan jazbec, in člani izvršilnega odbora ECB tako niso ugodili prošnji grške centralne banke, da bi ECB zgornjo mejo zvišala in tako omogočila odprtje bank.
Istočasno se je osrednji organ denarne politike evrskega območja odločil, da popravi odbitke pri vrednotenju zavarovanj, ki jih grške banke uporabljajo v zameno za nova sredstva. To bi lahko predstavljalo novo težavo. Ker lahko centralne banke evrskega območja likvidnostno pomoč ponujajo le v zameno za dovolj kakovostna zavarovanja, je imela zaostritev grške krize za ta mehanizem posledice. Ker so ta zavarovanja v veliki meri vezana na državne vrednostne papirje, se je svet ECB odločil, da popravi odbitke pri vrednotenju teh zavarovanj. Od višine te korekcije bo po mnenju analitikov odvisno, v kolikšni meri bo to negativno vplivalo na grške banke in katere od bančnih ustanov bodo imele zaradi tega največje težave.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.