Tamara Kajtazović

 |  Družba

Kaj se bo zgodilo s svobodo panorame?

Tako bi izgledal London Eye na Wikipedii, če bi bila svoboda panorame omejena.

Tako bi izgledal London Eye na Wikipedii, če bi bila svoboda panorame omejena.
© Kham Tran - www.khamtran.com / Wikipedia Commons

Evropski parlament bo v četrtek v sklopu predlaganih reform avtorske zakonodaje odločal o predlogu, ki bi lahko omejil svobodo panorame. Gre za pravico do objavljanja slik javnih zgradb in umetniških del na spletu.

Odbor za pravne zadeve v Evropskem parlamentu je temo načel na iniciativo evropske poslanke Julie Rede, vendar je bilo končno poročilo, ki ga je potrdil odbor, drugačno od njene različice. Njen prvotni predlog je bil, da bi bila uporaba fotografij ali posnetkov del, ki so razstavljena na javnem mestu, dovoljena oziroma neomejena.

A kot opozarja Reda, je bil v končnem poročilu sprejet amandma, po katerem mora biti komercialna uporaba takih fotografij ali posnetkov odobrena s strani avtorja ali njegovega predstavnika. To pa bi lahko močno omejilo objavljanje fotografij recimo na družbenih omrežjih, saj Reda pravi, da na primer vse fotografije, ki jih uporabnik naloži na svoj profil na Facebook, na koncu postanejo last tega podjetja, ki jih lahko uporabi tudi v komercialne namene.

Ta predlog je sprožil ogorčenje na spletu, nasprotniki so med drugim začeli s peticijo, v kateri Evropski parlament pozivajo, naj svobode panorame ne omejujejo in da naj jo omogočijo v vseh državah članicah EU. Poslanka Julia Reda je namreč želela poenotiti in razširit svobodo panorame v vse evropske članice, saj je urejena zelo različno, na primer v Franciji je zelo omejena. Peticijo je podpisalo že skoraj 400.000 podpornikov svobode panorame. V razpravo se je vključila tudi Wikipedia, ki je pozvala uporabnike, da stopijo v stik z evropskimi poslanci iz svoje države, saj bi v primeru omejitve svobode panorame trpele tudi podobe v tej spletni enciklopediji.

Kot pojasnjujejo v pisarni evropske poslanke Tanje Fajon, so sicer pred kratkim ALDE poslanci na pobudo Marietje Schaake in drugih vložili dopolnilo za glasovanje, v katerem prepoznajo pravico do uporabe slik, posnetkov, ki vsebujejo javne zgradbe, spomenike - torej prosto uporabo brez predhodne avtorizacije. To dopolnilo bo Fajonova tudi podprla.

Gre sicer zgolj za predlog, ki ga po potrditvi Evropskega parlamenta čaka še obravnava v Evropski komisiji in nato zopet v parlamentu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.