Rusija zagrozila z vetom na resolucijo VS ZN o genocidu v Srebrenici

Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) bi moral že včeraj razpravljati o predlogu resolucije, ki ga je ob 20. obletnici genocida v Srebrenici vložila Velika Britanija. Resoluciji nasprotuje Srbija, ki je Rusijo kot stalno članico VS ZN pozvala, naj vloži veto. Potem ko je Rusija zares zagrozila z vetom, so razpravo preložili na danes.

Predlog resolucije pravi, da je priznanje tragičnih dogodkov v Srebrenici 11. julija 1995 kot genocida predpogoj za pomiritev v Bosni in Hercegovini.

Predlog prav tako pozdravlja preiskave zločina, ki še potekajo in poziva države članice ZN, naj razvijejo izobraževalne programe o genocidih, vojnih zločinih ter etničnem čiščenju. Prav tako poziva generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna, naj utrdi prizadevanja za preprečevanja genocidov znotraj ZN.

Za Beograd, ki tako kot Banja Luka genocida v Srebrenici ne priznava in ga označuje zgolj kot »velik zločin«, je v britanskem predlogu resolucije najbolj sporno to, da je poboj več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 prepoznan kot genocid in da obsoja tiste, ki ga negirajo.

Pokol Bošnjakov v Srebrenici sta kot genocid opredelila že Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče v Haagu. Srbija se zdaj na vso moč upira temu, da bi pokol kot genocid opredelili prvič tudi v uradnem dokumentu Varnostnega sveta ZN. Zaradi tega je s svojim osnutkom resolucije prišla na dan še Rusija, vendar ta ni bil sprejemljiv za večino članic Varnostnega sveta. 

V novi posebni številki Intervju 2015 sicer lahko preberete intervju s Hasanom Nuhanovićem, ki »je pred 20 leti preživel pokol v Srebrenici, vendar je takrat izgubil očeta, mamo in brata. Od tedaj se že vseh 20 let trudi dokazati soodgovornost Združenih narodov in njihovega nizozemskega bataljona za strašni zločin v tem bosanskem mestu.«