20 let od Srebrenice

Bosna in Hercegovina danes obeležuje 20. obletnico od najhujšega zločina na evropskih tleh od druge svetovne vojne dalje: genocida v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov julija 1995 ubile nekaj več kot 8000 Bošnjakov. Dženana Halimović je na posebni misiji – da žrtve nikoli ne bodo pozabljene, v okviru projekta »Obrazi Srebrenice« zbira fotografije žrtev in jih skupaj s podatki o žrtvi objavlja na spletu.

»Imena prvih žrtev, ko se je vojna v Jugoslaviji leta 1991 začenjala, so bila znana. A ko se je vojna nadaljevala, so se imena spremenila v številke,« pojasnjuje avtorica projekta. »Z zbiranjem fotografij pomagamo povrniti identitete ubitih v Srebrenici, ki so bile prepogosto reducirane na kljukice na seznamu množičnega grobišča,« pravi Halimovićeva, ki je do sedaj uspela zbrati 2400 fotografij. Na vsaki od tisočih fotografij je človek z zgodbo, s preteklostjo in onemogočeno prihodnostjo. A če slika pove več kot tisoč besed, veliko pove tudi dejstvo, da ogromno fotografij manjka. To je trenutno največja zbirka fotografij žrtev Srebrenice, a kljub temu manjkajo fotografije več kot 5000 žrtev.

»Vemo, da Evropa pred 20 leti ni izpolnila obljube, da na njeni zemlji ne bo več genocida,« pravi Halimovićeva. Kot v aktualni številki Mladine piše Borut Mekina, je »Srebrenica« rezultat zatiskanja oči. »Te si mednarodna javnost zatiska še danes, varnostni svet Združenih narodov v sredo, 20 let kasneje, ni bil sposoben izglasovati resolucije, ki bi pokol v Srebrenici označila za genocid, saj je Rusija dala veto,« piše. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče v Haagu sta pokol v Srebrenici že označila za genocid, na predlog Velike Britanije naj bi to storil tudi Varnosti svet Združenih narodov, a je Rusija zaradi ostrega nasprotovanja Srbije vložila veto. 

Poleg tega preživeli iskalci pravice očitno niso dobrodošli v Haagu: Te dni je bila v Haagu konferenca, na kateri so najvišji politični in vojaški predstavniki, ki so bili od leta 1993 do 1995 vključeni v sprejemanje odločitev glede Srebrenice, skušali rekonstruirati dogodke v Srebrenici s pomočjo še neobjavljenih dokumentov. Edino logično bi torej bilo, da so pri tem navzoče tudi priče teh grozot. A Hasana Nuhanovića, preživelega iz Srebrenice, ki je pravico iskal tudi na sodiščih, so organizatorji obvestili, da njegova udeležba ni več zaželena, saj bi bila njegova navzočnost lahko neprijetna za druge udeležence, smo poročali v Mladini. Intervju z Nuhanovićem sicer lahko preberete v posebni poletni številki Intervju 2015. V intervjuju s Heni Erceg je med drugim dejal: »Če se reče, da je neko območje varovano območje ZN, potem pa ZN dovolijo uničenje tega območja, poboj ljudi, da je dobesedno vse prepojeno s krvjo, gre tu za hinavščino svetovne organizacije.«