Pokopališka reinkarnacija Waffen-SS-a v Ukrajini

V mestecu Ivano-Frankovsk se je zgodil nenavaden dogodek, ki je spominjal na sicer vsakodnevne prizore iz nekega drugega časa – iz časov Tretjega Reicha. Nemški vojaki v uniformah, kljukasti križi, častna salva za nekdanjega »kamerada«, vse to in še kaj več je bilo mogoče videti na pogrebu Jevhena Kutsika, predsednika in voditelja Bratstva prve ukrajinske divizije Ukrajinske nacionalne armade, kakor se »uradno« imenuje Waffen-SS divizija Galicija, ki je v drugi svetovni vojni delovala pod nemškim poveljstvom in jo je uničila Rdeča armada. Ob pogrebu so bili prisotni tudi poslanec parlamenta (Rade) Jurij Šuškevič, sin zadnjega poveljnika omenjene divizije Romana Šuškeviča, pa tudi še živeči veterani SS-a, člani Tjagnibokove »Svobodnjaške legije« in drugih desničarskih ter neonacističnih organizacij v Ukrajini.

Pokop SS-veterana z vojaškimi častmi je zanimiv tudi zato, ker ukrajinska zakonodaja formalno prepoveduje tako sovjetsko totalitarno kot nacistično propagando. Vendar pa v skladu z zakonodajo, ki jo je sprejel ukrajinski parlament, ni mogoče kaznovati udeležencev nacističnega pogreba, saj je ukrajinski parlament iz kazenskega zakona, ki ureja to vprašanje, odstranil odredbo, ki je prepovedovala poveličevanje nemške vojske (Wermachta) ter Waffen SS. Tako je danes v Ukrajini prepovedano poveličevanje komunističnih, ne pa nacističnih simbolov.

Ukrajina je že spomladi sprejela novo zakonodajo, s katero je popolnoma prepovedala vse komunistične in delavske simbole – torej tudi rdečo zastavo, srp in kladivo ter rdečo peterokrako zvezdo, v nekaterih mestih pa so skupine državljanov takoj pričele z razbijanjem spomenikov sovjetski vojski ter raznim zgodovinskim osebnostim. Istočasno je nova zakonodaja kot »borce za svobodo« ustoličila tudi pripadnike nekdanje »uporniške armade« Stepana Bandere, ki je v času druge svetovne vojne kot kolaboracijska sila tretjega rajha sistematično pobijala ne samo Ruse, pač pa tudi Poljake, Žide in druge »Neukrajince«. Država se jih odslej spominja na dan novega praznika.

Vendar pa je novi praznik zaradi poveličevanja kolaboracionista Stepana Bandere in njegovih privržencev vzbudil veliko nelagodja tudi v zahodnih medijih. Okoli 200 pripadnikov njegove »armade« je sicer še zmeraj živih, toda veliko je tudi pričevanj in nespornih dokazov o etničnem čiščenju in grozodejstvih, ki so jih pripadniki te na prvi pogled »uporniške« sile izvajali v času nemške okupacije Ukrajine.

Stepan Bandera je 30. junija leta 1941, ob prihodu nemških enot v Ukrajino razglasil neodvisno ukrajinsko državo. V razglasitvi je pisalo, da bo Ukrajina »tesno sodelovala z nacistično Veliko Nemčijo pod vodstvom Adolfa Hitlerja, ki v Evropi in svetu vzpostavlja nov red ter pomaga Ukrajincem, da se osvobodijo moskovske okupacije«. V naslednjih razglasitvah je bilo zapisano, da je potrebno »uničiti poljsko inteligenco« ter »asimilirati t.i. poljske kmete«. Od leta 1942 do leta 1945 so enote Stepana Bandere – kljub temu da je bil medtem že zaprt v Nemčiji – v Ukrajini pobile okoli 70.000 Poljakov in drugih manjšin, večinoma žensk, otrok, neoboroženih moških in starcev.

Najbolj odgovoren za te masakre je bil voditelj OUN-B Mikola Lebed, toda tudi Stepan Bandera se ni mogel izogniti zgodovinski odgovornosti za zločine. Ko je nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Janukovič Stepana Bandero leta 2010 odlikoval kot »heroja Ukrajine«, so zoper to potezo protestirale ne samo židovske in poljske organizacije, pač pa tudi Evropski parlament. Zanimivo bo opazovati, ali bo Evropski parlament ob vsej svoji skrbi za človekove pravice opazil tudi reinkarnacijo Waffen SS-a v Ukrajini.