Slovenija bo povečevala izdatke za obrambo

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je mudil na prvem uradnem obisku v Sloveniji. Osrednja tema pogovora s premierjem Mirom Cerarjem je bilo povečanje izdatkov za obrambo, ki so se v preteklih letih zaradi krize precej zmanjšali. Cerar je zagotovil, da bo Slovenija v prihodnjih letih ta sredstva postopno povečevala.

Stoltenberg je spomnil, da so se članice zavezništva lani na vrhu v Walesu zavezale, da bodo prenehale zmanjševati obrambna sredstva in njihov delež v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, če bo to omogočala gospodarska rast. Po Cerarjevih besedah Slovenija letos in prihodnje leto ne bo več krčila sredstev za obrambo, v letu 2017 in kasneje pa se bodo ti izdatki začeli postopno zviševati, in sicer za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto. Slovenija trenutno za obrambo namenja manj kot odstotek BDP. Cerar je dejal, da ima Slovenija resen namen prestrukturirati velik del sredstev, ki jih namenja za obrambo, saj trenutno premalo vlaga v modernizacijo, investicije in razvoj.

Stoltenberg je pozdravil slovenske zaveze glede povečanja deleža BDP, namenjenega za obrambo, in pohvalil slovenski prispevek v Natovih misijah po svetu, pri čemer je izpostavil Kosovo in Afganistan.

Cerar in Stoltenberg sta se dotaknila tudi zahodnega Balkana - Cerar je izrazil odločno podporo članstvu Črne gore v Natu in se zavzel, da bi ta država že do konca leta postala članica zavezništva. Ocenil je, da Zahodni Balkan potrebuje tako pozornost Slovenije kot tudi EU in Nata. Tudi Stoltenberg je poudaril, da mora Nato ostati prisoten na tem območju. Glede povabila Črni gori v zavezništvo je dejal, da bo odločitev sprejeta na zasedanju zunanjih ministrov v decembru.

Premier je s Stoltenbergom spregovoril še o trenutnih kriznih žariščih in varnostnih vprašanjih, med drugim o ukrajinski krizi, grožnji skrajne Islamske države in migracijah. Stoltenberg se je srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predsednikom DZ Milanom Brglezom.

»Vse je relativno. Zaposleni na ministrstvu za obrambo porabi toliko kot zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Koga bolj potrebujemo?« je pred dvema letoma v Mladini pisal Borut Mekina.