Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

 |  Mladina 29  |  Družba  |  Intervju

Je nasprotovanje gensko spremenjenim rastlinam zločin proti človečnosti?

Sir Richard J. Roberts

Nobelov nagrajenec

Dr. Richard J. Roberts je leta 1993 skupaj s Phillipom Sharpom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za odkritje specifičnosti izražanja genetskih informacij v višjih organizmih, s čimer sta leta 1977 postavila pomemben mejnik na poti v sodobno bioznanost. Je torej eden najuglednejših svetovnih znanstvenikov, strokovnjakov za molekularno biologijo in genetiko. Prejšnji teden je bil gost ljubljanske univerze, kjer so mu ob tej priložnosti podelili častni doktorat.
Za nagovor ob podelitvi si je izbral nekonvencionalno temo – gensko spremenjene rastline. Nasprotovanje tej novi tehnologiji po njegovem povzroča neopravičljivo veliko škodo človeštvu.

Gensko spremenjene rastline niso področje, s katerim se strokovno ukvarjate. Zakaj ste tako strasten zagovornik?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Dr. Božidar Debenjak, zaslužni profesor UL, Ljubljana

    Sir Richard J. Roberts

    Sir Richard J. Roberts je za epohalna spoznanja izpred 38 let prejel pred dvanajstimi leti Nobelovo nagrado in mu je naša alma mater pravkar po pravici podelila častni doktorat. V priznavanju njegovega pomena pa bi mu najiskreneje svetoval, da razmisli o nekaterih tezah svojega predavanja in ne zmanjšuje svojega ugleda s pisanjem čustvene knjige o domnevnem „zločinu proti človeštvu“, kar naj bi bilo nasprotovanje... Več