Velika Britanija proti suženjskemu delu multinacionalk

Britanski predsednik vlade David Cameron je prvi predsednik britanske vlade, ki je kadarkoli obiskal Vietnam. Kljub temu, da Vietnam zahodni mediji še vedno opisujejo kot »komunistično« državo, pa se v Vietnamu podjetja razvijajo na relativno svobodnem trgu. Večji problem Vietnama in tudi mnogih sosednjih držav je trgovina z »belim blagom« in suženjsko delo mnogih delavcev, ki se na koncu spreminja v velikanske dobičke multinacionalk.

Britanski predsednik vlade je zato pred obiskom v Vietnamu napovedal, da bo tudi Velika Britanija storila korak k ukinitvi te prakse. Po najnovejših predlogih zakonov bodo velika podjetja morala dokazati, da v svojih oskrbovalnih verigah ne izkoriščajo suženjskega dela ljudi in tistih, ki so bili včasih celo nasilno prepeljani v svoja nova delovna okolja na prisilno delo. David Cameron je ob tem dejal, da moderno suženjstvo »nima mesta v današnjih družbah in v svetu« ter da je »vesel, da Velika Britanija dela v smeri njegovega izbrisa«.

Po oceni Downing Streeta gre pri najnovejši britanski zakonodaji za nasploh prvi poskus takšnega zakona proti suženjskem delu v svetu. Novi ukrepi bodo objavljeni konec tega tedna, uveljavili pa bodo tudi večjo zaščito in odškodnine za žrtve ter tiste, ki so odgovorni in jih bodo zadele težje kazni. Znano je, da se suženjsko delo danes skriva tudi za nekaterimi najbolj znanimi blagovnimi znamkami, kot so na primer GAP, H&M in številne druge. Poročila nevladne organizacije Human Rights Watch (HRW) so razkrila zelo slabe delovne pogoje v številnih »suženjskih tovarnah« po vsem svetu. Ena od držav, ki omogočajo takšno delo, je tudi Bangladeš, kjer izdelujejo številne tekstilne izdelke za evropsko in ameriško tržišče. Trgovine, kot so na primer H&M lahko prodajajo oblačila za 25 dolarjev in še manj tudi zato, ker jih krojačice v Bangladešu šivajo za samo 50 centov na uro.

V enem od poročil HRW je zapisano, da so tekstilne tovarne v Bangladešu »vroče in glasne« ter da delavci »rutinsko padajo na tla v epizodah množičnega onesveščanja«. Kljub temu so bile lani stavke zaradi slabih pogojev dela ob številnih žrtvah zatrte s strani oblasti. V tem sektorju industrije dela pol milijona ljudi, večinoma zato, ker nimajo druge alternative, saj je delo na riževih poljih še težje in slabše plačano. Poročilo HRW z naslovom »Delaj hitreje ali pa izgini« postavlja na laž tudi trditve multinacionalk, da so primeri zlorabe suženjskega dela v njihovih preskrbovalnih verigah zgolj izolirani in redki primeri. Pogovori z delavci v več kot 70 tovarnah so razkrili, da gre za ustaljene prakse izkoriščanja delavcev. Tovarne tako redno zaposlujejo otroke, celo tiste stare manj kot 15 let, čeprav to ne dovoljuje niti zakonodaja Bangladeša. V nekaterih primerih so raziskovalci naleteli tudi na otroke, stare od 12 do 14 let. Več kot 90 odstotkov delovne sile v tekstilnih tovarnah je žensk, ki so odpuščene takoj, ko zanosijo. Uporaba stranišča v času 10-urnega delavnika pogosto izzove besne napade šefov na delavce. Delavci naj bi bili dodatno »nagrajeni« - z 50 do 75 ameriškimi centi – če presežejo dnevne norme (ki so zelo visoke – npr 2000 srajc na dan), nato pa pogosto sploh niso plačani za svoje delo . Številnih nepravilnosti v tovarnah, ki delajo popolnoma na »črno« pa svetovna javnost ob tem sploh ne zazna.